Nekdanji prvi mož PetrolaMarko Kryžanowski je pojasnil, da se v teh časih v Sloveniji vedemo povsem neprimerno, ker ne vemo, kaj bomo storili. "Ne vemo, ali bomo dokapitalizirali NLB in kako. Povabimo banke, ker bomo prodajali deleže nekega podjetja, potem pa rečemo, da jih ne bomo prodali. To zelo zbega tujce in druge morebitne naložbenike. V bistvu nas imajo za otroka, ki je bolj ... samosvoj. Tujci se nimajo časa ukvarjati s tako majhnim, politično nestabilnim in predvsem tako zaprtim trgom, kot je slovenski," je poudaril.

V pogovoru je tudi pojasnil, da je bilo v dokumentu, ki je bil podlaga za izdelavo nove strategije Petrola, jasno zapisano, da je treba izvesti čim več slabitev. "To je nenavadno, saj se z njimi škoduje delničarjem. Zahtevalo se je, da so slabitve čim večje, kar je še bolj nenavadno," je poudaril.

Ponovno je pojasnil, da je bil prevzem Istrabenza v tistem času najbolj ustrezen. "Petrol je potreboval naložbe v energetiki, z Istrabenzom smo najprej želeli sodelovati, vendar se to ni zgodilo. Istrabenzovo prevzemanje Petrola pa je bil jasen signal, da moramo ukrepati," je pojasnil in dodal, da je bil končni kupec Petrolovih delnic izključno Istrabenz.

"Že lani spomladi nam je uspelo doseči soglasje o prestrukturiranju oziroma reševanju Istrabenza. Pogovarjal sem se z vodstvi šestih največjih upnikov v tujini, ki so predlog sanacije Istrabenza tudi podprli. Če bi jo naša uprava lahko izvedla, bi do konca lanskega leta verjetno imeli končno rešitev, ki pa je prav tako predvidevala prodajo nekaterih Istrabenzovih naložb, kar je povsem normalno," je dejal in pojasnil, da je rešitev padla, ko so zamenjali upravo Petrola.

"Naši ruski prijatelji so me obveščali, kdo vse jih kliče in jim ponuja razne deleže. Bil sem presenečen, da se je toliko ljudi samooklicalo za prodajalce ali lobiste pri prodaji deležev Istrabenza. Nekih socialnih mrež je danes toliko, da jih je včasih težko konkretizirati. Več kot očitno je, da se pri vseh aferah v zadnjem letu pojavljajo ista imena. Ne gre za politične mreže, ampak za mreže, ki jih določa vsakokratna korist pri kakem projektu. To je povsem legitimno, dokler je skladno z zakonom," je opozoril Kryžanowski.

Nadzorniki so nedavno potrdili največ 50-odstotno dokapitalizacijo v prihodnjih petih letih. Kryžanovskega je presenetilo, da predlog za dokapitalizacijo ni vseboval tudi programa porabe sredstev. "Tako dokapitalizacijsko akcijo sta leta 2006, zanimivo, predlagala Andrijana Starina Kosem in Mercator, Kad je tudi že podal predlog na skupščino, vendar je bil na seji umaknjen. Ugotovilo se je, da so pravzaprav želeli doseči zamenjavo delnic med Mercatorjem in Petrolom," je izpostavil.