Ngudjolu je tožilstvo ICC očitalo, da je bil na čelu borcev, ki so leta 2003 opustošili strateško pomembno vas Bogoro v regiji Ituri na vzhodu DR Kongo ter kruto pobili - razsekali z mačetami in žive zažgali - 200 ljudi, številne ženske in dekleta pa posilili. Ngudjolo je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.
Po oceni sodnikov so bile izjave treh ključnih prič tožilstva nezanesljive in niso z gotovostjo potrdile, da je Ngudjolo vodil napad upornikov na omenjeno vas. Kljub temu so poudarili, da oprostilna sodba ne pomeni, da se v obtožnici navedeni zločini niso zgodili, ampak le da obtožbe niso bile nedvoumno dokazane.
Nemudoma so se oglasili borci za človekove pravice, ki od sodišča zahtevajo, da preživelim iz vasi Bogora pojasni oprostilno sodbo ter da izboljša svoje postopke preiskovanja.
Kot je menila predstavnica Human Rights Watcha Geraldine Mattioli-Zeltner, zaradi oprostilne sodbe žrtve pokolov v Bogoru in drugod niso dočakale pravice. Tožilstvo ICC je pozvala, naj izboljša preiskave proti ljudem, odgovornim za hude zločine na vzhodu DR Kongo, med katerim so visoki uradni predstavniki DR Kongo, Ugande in Ruande.
Skupaj z Ngudjolom so zaradi zločinov v Bogoru na ICC sodili še enemu vodji uporniških milic v DR Kongo, Germainu Katangi. Dokaze proti njemu sodniki še preučujejo in bodo sodbo izrekli prihodnje leto, piše AP.
Tako Katanga kot Ngudjolo pripadata etnični skupini Lendu, medtem ko so prebivalci Bogora večinoma pripadali etnični skupini Hema. Omenjena vas je bila sicer pred pokolom februarja 2003 pod nadzorom rivalske uporniške skupine Unija kongovskih patriotov (UPC) Thomasa Lubange.
Prav v primeru Lubange je sicer ICC julija letos izrekel svojo prvo razsodbo doslej - zaradi novačenja otrok v svojo milico je bil obsojen na 14 let zapora.
