V zgodbi, ki spominja na spolne zlorabe katoliških duhovnikov, so ameriški vojaški poveljniki podobni kardinalom rimske kurije. Ti so dolgo let trdili, da je zgolj Cerkev tista, ki ima pravico ukrepati proti storilcem v talarjih, ki so zlorabljali otroke. Ameriška vojska ne nosi talarjev, vojski pa služijo in so v njej zaposleni v glavnem polnoletni državljani. Vsi, od navadnih vojakov do najvišjih poveljnikov, nosijo uniforme. Problem je v tem, da imajo uniforme našitke ter da v vojski vladata strogi hierarhija in disciplina. Ali bolje, prevladuje kultura, ki ne tolerira mehkužnežev, ne jokajočih žrtev. Ter, kot trdi Kirsten Gillibrand, senatorka iz države New York, ki v kongresu vodi bitko proti spolnemu nasilju v oboroženih silah, »za mnoge poveljnike med udarcem po zadnjici in posilstvom ni nobene razlike«.
Pogumni so kaznovani
Da v vojski vlada kultura spolnega nasilja, ki sovpada z linijo poveljevanja od vrha navzdol, v Ameriki vedo vsaj že petdeset let. Toda ko je pred časom v javnost prišla novica, da je leta 2011 spolno nasilje prijavilo kar 26.000 članov oboroženih sil, je tudi nekaterim kongresnikom prekipelo. Na začetku preteklega leta se jih je ducat sestal s posebnimi svetovalci predsednika Obame. Razpravljali so o strategiji reševanja problema, ki desetletja pesti oborožene sile. Kongresnice in kongresniki so z visokimi predstavniki Bele hiše preučili tudi ukrepe za odpravo ovir, ki vojaškim uslužbencem preprečujejo, da bi o spolnih zlorabah poročali. Mnoge žrtve, ki so spolne zlorabe prijavile vojaškim in drugim oblastem, so kasneje imele težave v napredovanju. Nekaterim so nadrejeni celo zmanjšali zaslužek. Teden dni po sestanku z Belo hišo je senatorka Gillibrand predlagala osnutek nove zakonodaje, s katero naj bi moč odločanja in pregona storilcev spolnih zlorab iz rok poveljnikov prešla v roke vojaških tožilcev. Nova zakonodaja, o kateri naj bi kongres začel razpravljati še ta mesec, za storilce določa stroge disciplinske in tudi zaporne kazni. Predsednik Obama pa kot običajno deluje na dveh tirih. Bela hiša namreč daje razumeti, da bi bila zadovoljna že s tem, da bi vojaški poveljniki nekoliko poostrili obstoječe sodne postopke. Do zdaj so namreč, tako kot pred njimi princi Katoliške cerkve, škandale pometali pod preprogo.
Napake priznajo, spremembe zavračajo
V torek se je na Kapitolu zbral cvet ameriških vojaških poveljnikov. V zlikanih uniformah, z odličji na prsih in zvezdicami na ramenih so sedeli za dolgo konferenčno mizo. Bolj kot zaslišani pred kongresnim odborom za oborožene sile so poveljniki vseh rodov ameriških oboroženih sil delovali kot vojaška komisija, ki je na tem, da vesoljnemu svetu najavi, da je ravnokar prevzela oblast. V bistvu pa so člani odbora na cvet vojaških poveljnikov izstrelili vrsto ostrih kritik. Uniformiranci, čeprav strogih izrazov, so se zaradi naraščajočega števila spolnega nasilja med svojimi podrejenimi pokesali. Toda ko so senatorji in poslanci zahtevali spremembe, so vojaki strnili hrbte in udarili nazaj. »Storili smo napake, toda zamenjava poveljnikov, zmanjševanje naših pooblastil in odgovornosti je napačna rešitev,« je dejal general Ray Odierno, poveljnik ameriške pehote.
Mnenju, da naj bi napovedana nova zakonodaja zmanjšala avtoriteto najmočnejše vojske na tem planetu, so se pridružili vsi člani generalnega štaba, vključno s poveljnikom generalom Martinom Dempseyjem. Toda skupina kongresnikov je prepričana, da ji bo s širjenjem razprave v javnosti uspelo spremeniti zakonodajo in vojsko od zunaj prisiliti, da se loti problema spolnega nasilja. »Ki absolutno ni naključen ali spontan in nikakor ne omejen na nasilje nad ženskim spolom,« zagotavlja Amy Ziering, soavtorica dokumentarca o spolnem nasilju v ameriški vojski.
