Dvanajst let po prihodu prvih ujetnikov v ameriško taborišče Guantanamo (10. in 11. januarja 2002) je vprašanje, ali bo Slovenija vendarle sprejela enega od ujetnikov, spet aktualno. Takšni pogovori med slovensko vlado in ameriškimi oblastmi so se, odkar se je ameriški predsednik Barack Obama odločil taborišče zapreti, sicer že večkrat odprli. Po naših informacijah, ki smo jih preverjali pri več diplomatskih, političnih in strokovnih virih, pa se je nova namera oblikovala lani jeseni. Slovenija naj bi se odločala za sprejem enega od ujetnikov, za katere ZDA nimajo nobenega razloga za pridržanje, ne morejo pa se vrniti v svoje domovine, ker bi bila tam njihova življenja ogrožena.
Uradno so nam pristojne institucije zagotovile, da trenutno pogajanja z ZDA o tem ne potekajo, so pa pogovori potekali v letu 2013 (po nekaterih informacijah zlasti intenzivno novembra), predvidoma pa se bodo nadaljevali tudi letos. A kot nam je povedala Lenka Machlicová iz Amnesty International na Slovaškem, kjer so pred dvema tednoma sprejeli tri guantanamske ujetnike, potekajo ti procesi zaradi zaščite ujetnikov v tolikšni tajnosti, da uradno ni mogoče izvedeti ničesar.
Odmev z Wikileaksa
Po prvotnih načrtih naj bi ujetnika v Slovenijo pripeljali že lani decembra, nam je dejal eden od sogovornikov. A se to očitno ni zgodilo, morda tudi zato, ker so informacije zapustile krog prvotnih sodelavcev. »Slovenija ni sprejela nobene od priprtih oseb iz pripornega centra v Guantanamu,« so nam uradno zagotovili na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). »Kot je znano, je Slovenija že leta 2009 pozdravila namero predsednika ZDA Obame, da se dokončno priporni center zapre. Ob tem je poudarila, da je pripravljena pomagati po svojih zmožnostih. Na diplomatski ravni se je Slovenija vse od leta 2009 večkrat pogovarjala z ZDA o možnostih za morebitni sprejem katere izmed priprtih oseb, kar pa ni vodilo do konkretnega dogovora o sprejemu,« so poudarili na MZZ.
Sprva takšnega dogovora tudi zakonodaja ni omogočala. Državni zbor pa je leta 2011 zakon o tujcih spremenil in omogočil sprejem tujcev »iz političnih razlogov«. Na MNZ in v vladi premierja Boruta Pahorja so tedaj sicer zatrjevali, da sprememba ni namenjena Guantanamu, a med poznavalci zadeve danes tega ne zanika nihče več. Kot je znano, je prilagoditev zakonodaje sledila srečanju premierja Pahorja s predsednikom Obamo. Ameriške diplomatske depeše, objavljane na Wikileaksu, so razkrile, da se je o spreminjanju zakonodaje Pahor pogovarjal z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Frednom. Ob isti priložnosti je Pahor Fredna – tako je zapisano v depeši – tudi »potegnil na stran« in mu na štiri oči namignil, da bi bilo sprejem ujetnika lažje izpeljati in upravičiti, če bi dobil priložnost za »dvajsetminutno srečanje z Obamo«. ZDA so srečanje s predsednikom kasneje organizirale, trajalo je kar uro in pol, a Slovenija ujetnika ni sprejela. ZDA naj bi letos obiskala tudi premierka Alenka Bratušek, vendar termin še ni dogovorjen.
Državnozborske stranke neenotne
Na odločitev o sprejemu ujetnikov bo imelo odločilen vpliv razpoloženje v parlamentarnih strankah, ki pa vsaj za zdaj ni enotno. Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer verjame, da bi se v trenutku odločanja Slovenija pokazala kot država, v kateri so človekove pravice na prvem mestu, in torej pričakuje, da bi ujetnika sprejeli. Seveda v primeru, da bi šlo za osebo, ki je bila zaprta po nedolžnem, ni nevarna... »Verjamem, da je slovenski narod sposoben takšnega človekoljubnega dejanja,« poudarja Möderndorfer.
Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec osebno – stranka tega ni nikoli obravnavala – glede sprejema ujetnika nima večjih pomislekov, če bi šlo za osebo, ki je bila v Guantanamu po krivici in torej pri njej ni bila ugotovljena nobena nezakonita aktivnost in ni nevarna za okolico. »Bi pa moral sprejem takšne osebe pomeniti izključno humanitaren akt in bi moral potekati v skladu z našo zakonodajo,« poudarja Erjavec. Prvak SD Igor Lukšič, šolski minister v Pahorjevi vladi, se je odgovoru izognil. Dejal je, da SD na tej zadevi ne bo delala strankarske zgodbe. Gre namreč za preveč pomembno temo, da bi se šli licitacijo, kdo da več. Zato je prepričan, da bi morale glede tega vprašanja vse parlamentarne stranke doseči enotno stališče.
Prvak DL, notranji minister Gregor Virant, o Guantanamu včeraj ni želel govoriti. Prav tako nismo prejeli odgovora največje opozicijske stranke SDS. Nekateri naši sogovorniki pa menijo, da bi Janša ameriški volji težko nasprotoval. Med drugim zato, ker so pogovori o tem potekali že v času njegovih vlad. V SLS sprejemu ujetnika iz Guantanama nasprotujejo, prav tako mu ni naklonjena predsednica NSi Ljudmila Novak.
Ujgurov v taborišču ni več
Na ameriškem veleposlaništvu pravijo, da v zadnjem času ni bilo nič novega glede morebitnega slovenskega sprejema zapornika iz Guantanama. »Smo še daleč od kakršnega koli končnega dogovora,« je poudaril vodja oddelka za odnose z javnostmi Daniel S. Mattern. Kot pravi, pogovori o tem tečejo z zadnjimi tremi slovenskimi vladami: »Glede na človekoljubni vidik takšnega predloga so predstavniki slovenskih oblasti iskanju zakonske in humane poti za nadaljevanje postopka precej naklonjeni.« Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli je lani v pogovoru za Dnevnik povedal, da bi ameriška vlada plačala vse stroške, ki bi nastali, če bi do premestitve prišlo.
V Guantanamu, kjer je lani potekala velika gladovna stavka, je trenutno 155 ujetnikov, enajst pa so jih lani izpustili. Ker ujetnikov ZDA zaradi nasprotovanja večine v kongresu in v domači javnosti ne premeščajo na domača tla, ameriška diplomacija išče države, ki bi bile pripravljene ujetnike sprejeti. Za premestitev sicer ni primernih 84 oseb – 36 jih je v sodnem postopku ali preiskavi, 48 pa je po oceni ameriške vlade prenevarnih, da bi jih izpustili.
Med tistimi, ki so bili nared za izpustitev, je bilo tudi 22 Ujgurov, pripadnikov manjšine etničnih Turkov na Kitajskem, ki so bili v Guantanamu zaprti na najmanj strogem oddelku. Slovenija naj bi po prvotnem razmišljanju sprejela zapornika, ki je Ujgur, vendar je zdaj to očitno nemogoče. Pentagon je namreč sporočil, da je v zadnjih dneh lanskega leta na Slovaško premestil zadnje tri ujgurske ujetnike. Ta država je tri sprejela že leta 2010.
V preteklosti se je omenjalo, da so ZDA državam, ki so sprejele pripornike, na različne načine pomagale. Pacifiški Palau naj bi denimo za sprejem šestih Ujgurov leta 2009 dobil dvesto milijonov dolarjev pomoči.
