Ustavni sodniki so ugotovili, da niso izkazane posebne okoliščine, ki bi omogočale sklep o možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic za oba obsojenca.
Ustavni sodniki so pritožbi prokurista Rotisa Črnkoviča in brigadirja Krkoviča obravnavali na seji sredi januarja. V primeru Črnkoviča je odločalo osem sodnikov, za zavrnitev zadržanja je glasovalo pet sodnikov: Miroslav Mozetič, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. Trije - Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer - so bili proti. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala Deisinger in Klampferjeva.
Deisinger in Petrič sta bila proti zavrnitvi zadržanja tudi v Krkovičevem primeru, Klampferjeva ni glasovala. Ostali so glasovali za zavrnitev. Sodnik Jan Zobec se je iz obeh odločanj izločil.
Poleg njiju je bil v zadevi Patria na zaporno kazen obsojen tudi nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša, kateremu pa je ustavno sodišče ugodilo glede predloga za zadržanje izvrševanja sodbe, tako da je od 12. decembra na prostosti.
Ob Janševem zadržanju sodbe so ustavni sodniki opozorili, da zakon o ustavnem sodišču ne zahteva, da bi za zadržanje izvrševanja sodbe morala obstajati posebna verjetnost uspeha z ustavno pritožbo.
V opisanem pogledu ne navajata težko popravljivih škodljivih posledic
V danes objavljenih odločbah pa so zapisali, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ko pritožbo sprejme v obravnavo. Za to se odloči, če bi z izvrševanjem tega akta, v tem primeru sodbe, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo zaradi izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe. Krkovič in Črnkovič pa težko popravljivih škodljivih posledic v opisanem pogledu ne navajata, ugotavljajo sodniki.
Krkovičeva in Črnkovičeva ustavna pritožba po mnenju ustavnih sodnikov tudi ne izkazuje očitne kršitve človekovih pravic, ki bi jih ugotovili že ob sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Prav tako ne omogoča stališča, da je šlo v njunem primeru za arbitraren ali samovoljni poseg v osebno svobodo, zaradi česar bi zadržali izvrševanje izpodbijanih sodb.
V Janševem primeru so kot posebno okoliščino, ki je odločujoče vplivala na presojo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, šteli njegov poslanski mandat. Kot mogoče težko popravljive škodljive posledice pa je štelo posledice, ki bi lahko v luči Janševega mandata v delovanju parlamenta in oblasti kot celote, nastale, če bi se ustavna pritožba izkazala za utemeljeno.
Enak položaj kot pri Janši?
Ustavna sodnica Marta Klampfer se v odklonilnem ločenem mnenju ni strinjala z zavrnitvijo predloga o začasnem zadržanju sodbe Črnkoviču. Po njenem mnenju gre za povsem enak položaj kot pri Janši. Pri kršitvi načela zakonitosti v kazenskem postopku gre za tako očitno kršitev človekovih pravic, za katero je že na prvi pogled očitno, da bo vplivala na obstoj pravnomočne kazenske sodbe, je zapisala v mnenju.
Tudi po mnenju Mitje Deisingerja so bili po sprejemu pritožb v obravnavo podani vsi pogoji, da ustavno sodišče začasno zadrži prestajanje kazni Črnkoviču in Krkoviču. V Krkovičevem primeru je pojasnil, da so sodišča izenačila zakonski znak "sprejema obljube" s "seznanitvijo", kar ni znak kaznivega dejanja, to pa pomeni očitno arbitrarno in samovoljno odločitev sodišč. Arbitrarnost in samovoljnost sodišč v Črnkovičevem primeru pa med drugim opaža s pritrjevanjem ugotovitvam v ustavnih pritožbah, da sodišča niso konkretizirala zakonskega znaka obljube nagrade.
Tudi Ernest Petrič je glasoval proti zavrnitvi predloga za zadržanje zaporne kazni Krkoviču. Kot meni, se presoja obrne v korist za začasno zadržanje kazni vedno, ko obstaja resna možnost, da bo ustavno sodišče ugotovilo kršitev človekovih pravic in da bo sodba razveljavljena. Tudi če bi se izkazalo, da je ustavna pritožba neutemeljena, pravnomočnost kazenske sodbe ne bi bila prizadeta, saj bi se izvrševanje začasno odložene zaporne kazni nadaljevalo.
Nasprotno pa v ločenem pritrdilnem mnenju ugotavlja Jadranka Sovdat. Po njenem mnenju v tem primeru ne gre za očitno samovoljen ali arbitraren poseg v osebno svobodo, tudi ne za izkazano očitno kršitev pravice iz ustave, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.
Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc današnje odločitve ustavnega sodišča ne bo komentiral, so za STA sporočili z vrhovnega državnega tožilstva.
Ustavni sodniki naj bi vsebinsko o vseh treh zadevah odločili do konca aprila, pri čemer jih bodo obravnavali skupaj, je za Primorske novice povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Primer Patria sicer na ustavnem sodišču obravnavajo absolutno prednostno.
Brigadir Krkovič in Črnkoviča sta bila obsojena zaradi dajanja in sprejemanja daril pri poslu z osemkolesniki. Krkovič je kazen začel prestajati julija lani, Črnkovič pa oktobra lani.
Črnkovič razočaran
Prokurist podjetja Rotis in obsojeni v zadevi Patria Ivan Črnkovič je nad odločitvijo ustavnih sodnikov, da mu ne odobrijo začasnega zadržanja sodbe v zadevi Patria, razočaran. Moti ga, da je bilo ustavno sodišče pri odločanju razdeljeno. Prav tako ne verjame, da bo končna odločitev zanj ugodna.
Črnkovič izid glasovanja na ustavnem sodišču glede njegovega predloga za zadržanje sodbe (proti je glasovalo pet, za pa trije ustavni sodniki) označuje kot izid na hokejski tekmi. Če bi namreč sodniki predlog vrednotili, kot bi bilo treba, bi jih bilo vseh devet za ali pa vseh devet proti, pravi. Odločitev tudi sicer označuje kot "politično igro tistih, ki so iz slovenskih bank odnesli milijarde".
Črnkovič glede na izid glasovanje tudi ne verjame, da bo končno vsebinsko odločanje o njegovi pritožbi njemu v prid. "Iz izida glasovanja se točno vidi, kakšna je razdelitev ustavnih sodnikov," pravi in dodaja, da je takšna razdelitev, vsaj pri delu sodnikov, politična.
Sam v Sloveniji ne verjame nikomur več. "Ustavno sodišče je bilo zadnja instanca, ki sem ji zaupal in ji verjel, da bo odločala pošteno," pravi. Ob tem napoveduje, da se bo na odločitev, če bo ta na koncu zanj negativna, pritožil na Evropsko sodišče za človekovo pravice.
Krkovičev zagovornik upa, da bo ustavno sodišče v končni odločitvi le ugotovilo kršitve
Zagovornik Toneta Krkoviča, odvetnik Jože Hribernik, zavrnitev predloga za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria konkretneje ne komentira, je pa zadovoljen, da so ustavni sodniki zadevo soglasno sprejeli v nadaljnjo vsebinsko obravnavo. Zato s svojo stranko še naprej pričakujeta, da bodo ustavni sodniki ugotovili kršitve človekovih pravic.
Ustavni sodniki so zavrnili predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, saj so ugotovili, da posebne okoliščine, ki bi omogočale sklep o možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, niso izkazane. Obsojena tako ostajata na prestajanju 22-mesečne zaporne kazni na Dobu in bosta tam tudi počakala na končno odločitev. Ta naj bi bila znana do konca aprila.
Hribernik je danes za STA povedal le, da sprejemajo odločitev sodnikov kot dejstvo. Je pa hkrati opozoril na odklonilni ločeni mnenji, ki sta ju v Krkovičevem primeru spisala ustavna sodnika Ernest Petrič in Mitja Deisinger, da bi prestajanje kazni morali prekiniti.
Deisinger je sicer v Krkovičevem primeru pojasnil tudi, da so sodišča izenačila zakonski znak "sprejema obljube" s "seznanitvijo", kar ni znak kaznivega dejanja, to pa pomeni očitno arbitrarno in samovoljno odločitev sodišč.
