»Obstal sem v prometu, pridem čez nekaj minut,« se po telefonu opraviči Rok Capuder, ko ga ob dogovorjenem času še ni v lokalu. Pred petimi leti se je profesor fizike pridružil kolektivu ljubljanske Gimnazije Vič, se od tedaj kot mentor skupaj z dijaki in nekaterimi drugimi mentorji podpisal pod nekaj medijsko odmevnih projektov viških gimnazijcev, letos pa je z Zavodom 404, prvim mladinskim tehnološko-raziskovalnim centrom, pričel vzporedno s poučevanjem tlakovati še nekoliko drugačno pot. Dan je tako za vse njegove obveznosti pogosto prekratek.

Matematiko vzljubil na fakulteti

Pred tremi leti je 24 kilometrov visoko uspešno poletela sonda, ki so jo sami zasnovali in izdelali dijaki viške gimnazije, projekt Vič gre v vesolje pa so kasneje nadaljevali s projektom Vič gre v morje, v sklopu katerega so izdelali podmornico Calypso. Skoraj triletni šolski projekt nameravajo gimnazijci letošnje šolsko leto zaključiti in svojo raziskovalno podmornico spustiti v morske globine. »Da uspemo najstnike motivirati do te mere, da vztrajajo pri projektu tudi nekaj let, je za nas mentorje velik izziv in uspeh. Za mlade sta takšna zavezanost in predanost delu velik zalogaj,« pripoveduje Capuder, mentor pri omenjenih projektih.

Preden je začel poučevati v šoli na Tržaški cesti, je znanje iz fizike na mlajše generacije predajal še na treh srednjih šolah v Ljubljani in okolici. »Sam sem v srednji šoli pogrešal izzive. Če bi imel takrat možnost, da bi se pridružil takšnemu projektu, kot je na primer izdelava podmornice, bi se zagotovo odločil za sodelovanje,« danes razmišlja profesor fizike, ki je veselje do raziskovanja in praktičnih poskusov odkril že zgodaj. »Dedka sta bila mojstra vsak na svojem področju, imela sta svoji delavnici. Tam sem ustvarjal, že v osnovni šoli odkril elektriko, kasneje sem se v srednji šoli navdušil nad kemijo,« se spominja sogovornik, a hkrati priznava, da se z vsemi naravoslovnimi predmeti ni nemudoma spoprijateljil. »V srednji šoli z matematiko nisva bila v najboljših odnosih, ljubezen do nje sem odkril šele na fakulteti. Mogoče mi je niso znali približati na pravi način.«

Ker mu ob matematiki ni bilo ljubo tudi pisanje seminarskih nalog, tega danes prav tako ne zahteva od svojih dijakov. Raje jih, pravi, postavlja pred drugačne, a kljub temu zahtevne izzive.

Pod okriljem Zavoda 404 šest šol

Capuder ob tem poudarja, da se mladim ni težko potruditi, ko najdejo nekaj, kar jih zanima: »Mladi danes pogosto poslušajo očitke, da so leni, in to včasih povsem neupravičeno. Ko jih kakšen projekt veseli, ko se v njem najdejo, tega več ne dojemajo kot šolo in obvezo. Takrat so veliko časa pripravljeni nameniti delu.«

Projekti, kot sta izdelava sonde in podmornice, pa tudi novi projekt, ki ga kujejo letošnji prvi letniki, namreč nastajajo pretežno v prostem času tako dijakov kot mentorjev. »Sodelovanje pri projektu se dijakom prizna kot opravljene obvezne izbirne vsebine. Več niti ne želim, saj se tako za sodelovanje odločijo tisti, ki jih to res zanima,« pojasnjuje profesor in dodaja, da tudi sicer dijaki svojega sodelovanja pri projektih ne izkoriščajo za to, da bi se izognili kakšnim obveznostim v času pouka. »Seveda so med mano kot mentorjem in dijaki odnosi bolj sproščeni, ni takšne formalnosti kot za katedrom, ko sem v vlogi profesorja. A ko pridem v razred, so pravila jasna. Pri tem ne popuščam.«

Čeprav projektom nameni veliko prostega časa, je Capuder z nekaj mentorji in nekdanjimi dijaki viške gimnazije našel čas tudi za ustanovitev mladinskega tehnološko-raziskovalnega centra Zavod 404, ki za zdaj združuje šest srednjih šol in katerega cilj je mladim približati tehnologijo in podjetništvo s projekti, podobnimi podmornici Calypso. »V vsaki šoli se dijaki ukvarjajo s svojim projektom. Letos so se na primer lotili izdelave avtonomnega letala, kvadrokopterja, cepelina in tricikla na električni pogon. Veseli me, da je vnema do dela na vseh šolah enako močna,« o novi prelomnici še spregovori Capuder. Upa, da bo zavod v prihodnje združeval dvajset šol iz vse Slovenije.