Sinanović je sedel na zatožno klop, ker je od leta 2010 družici večkrat grozil, med drugim tudi s smrtjo, zato se ga je zelo bala. Takšno, milo rečeno neprimerno vedenje je doseglo vrhunec februarja letos. V obtožbi piše, da je 12. februarja 42-letnico vlekel iz postelje in jo žalil, med drugim jo je obkladal s kurbo in prasico. Naslednji dan pa jo je s pestjo dvakrat udaril v rebra in ji eno tudi zlomil. Še isti dan ji je grozil, da ji bo polomil še druga. Ker so bile bolečine prehude, se je dan pozneje oglasila pri zdravniku in povedala, kaj se je zgodilo. Policija je nemudoma posredovala in nasilneža pridržala. Od takrat je Sinanović v priporu.
Prej pogojne, zdaj zaporna
Tožilec Marko Godec je včeraj opozoril, da je bil obtoženi že večkrat kaznovan, a vedno pogojno. Ker se iz takšnih kazni ni nič naučil, je tokrat tožilec predlagal zapor: enajst mesecev zaradi nasilja v družini, zaradi povzročitve lahke poškodbe pa štiri. Kot enotno kazen je predlagal leto in dva meseca za rešetkami, prav tako pa tudi podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe. Obstaja namreč realna nevarnost, da bo nasilno vedenje nadaljeval, če bo zdaj prišel na svobodo, je opozoril Godec.
Obramba se je po drugi strani zavzemala za oprostilno sodbo: da konfliktne situacije med zakoncema ne morejo biti le obtoženčeva odgovornost ter da so povezane tudi z njegovim uživanjem alkohola in depresijo. Kar zadeva polomljena rebra, pa sta se zakonca sprla in ona je padla, je še navajala obramba. In da sta zdaj uredila odnose, žena pa ga obiskuje v priporu. Mimogrede, pričanju pred preiskovalnim sodnikom in na glavni obravnavi se je odpovedala.
Sodnica Anica Grilj se je na koncu postavila na stran tožilstva, tako vsebinsko kot glede kazni. Sinanovića je obsodila na 14 mesecev zapora, mu podaljšala pripor in oprostila plačila stroškov postopka in odvetnika. Razen 450 evrov podpore na mesec namreč nima drugega premoženja. »Ko boste prišli iz zapora, bosta morala začeti drugačno življenje. Treba se bo zdraviti, obiskati psihiatra in center za socialno delo. Upam, da vama bo uspelo,« je na koncu Griljeva položila na srce Sinanoviću.
Lani 1558 primerov družinskega nasilja
Po podatkih statističnega urada je bilo lani zaradi nasilja v družini obsojenih 400 ljudi. Na tem področju imajo policija, centri za socialno delo, sodišča in druge institucije sicer polne roke dela. Policija je lani obravnavala 1558 tovrstnih kaznivih dejanj (približno toliko kot predlani), od leta 2010 do lani pa skupno 8832. Najbolj so ogrožene ženske, stare od 24 do 53 let. Žal pa morajo nasilje prenašati tudi otroci. V letih 2010–2014 so se ukvarjali z 218 kaznivimi dejanji, ko so bili žrtve otroci, stari manj kot sedem let. Našteli so tudi 364 primerov družinskega nasilja nad otroki, starimi od sedem do 13 let, 200 s 14 in 15-letniki ter 225 z žrtvami, starimi 16 ali 17 let. Policija je lani izrekla tudi 1046 ukrepov prepovedi približevanja. Ugotavlja, da nasilje, tudi s hujšimi posledicami, lahko sprožijo različni dejavniki: spori okoli skrbništva, izguba zaposlitve oziroma poslabšanje materialnega stanja, psihične lastnosti povzročitelja pa tudi kulturološke posebnosti.
Tiskovna predstavnica policije Vesna Drole opozarja, da ljudje od policije pogosto pričakujejo več, kot dejansko lahko stori. Policija vstopi v družino in po opravljenih postopkih tudi izstopi. Ob pomoči in podpori drugih strokovnih služb, centrov za socialno delo, zdravstva, šolstva, nevladnih organizacij se mora nato nadaljevati aktivno delo s celotno družino, storilcem, žrtvijo in otroki. Tako žrtvi kot osebi, ki izvaja nasilje, pa so lahko v veliko pomoč še sorodniki, prijatelji in sodelavci, ki se jasno opredelijo, da je nasilje nesprejemljivo, še navaja Droletova.
