Slovenec Robert Berić je bil med najvidnejšimi tvorci velike nogometne senzacije, ko je dunajski Rapid v tretjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov izločil sloviti nizozemski Ajax iz Amsterdama, ki ima štiri naslove evropskega prvaka. Na prvi tekmi na Dunaju je prispeval podajo in gol za remi 2:2, potem ko je Ajax ob polčasu vodil že z 2:0. Na povratni tekmi v Amsterdamu je dosegel prvi gol, s katerim je začel avstrijsko pravljico v amsterdamski Areni za senzacionalno zmago s 3:2 in napredovanje v zadnji krog kvalifikacij za ligo prvakov.
Čeprav je Berić star vsega 24 let, se zdi, da je na sceni že celo večnost. Je stroj za doseganje golov. Spada med klasične napadalce s številko devet, ki so kralji kazenskega prostora, obenem pa garajo v dobrobit ekipe, ko je treba v napadu zadržati žogo, ali pomagati v obrambnih nalogah in se ob prekinitvah ob branjenju svojega gola postaviti v vlogo tretjega štoperja. Glede na slog igre je v slovenski reprezentanci naslednik Milivoja Novakovića. Zna zadržati žogo, je dober asistent in realizator priigranih priložnosti. Je izjemno vztrajen, nobena žoga ni izgubljena. »Če daš vse od sebe, se trudiš, to nekdo vidi in te na koncu nagradi,« pojasni Berić del svoje nogometne filozofije.
Je najbolj znani produkt nogometne šole Krškega, ki je trenutno po uvrstitvi v prvo ligo hit slovenskega državnega prvenstva. Pri Interblocku, ki je medtem že mrknil z velike scene, je pri 17 letih zabijal gole v prvi slovenski ligi. Njegov bliskovit razvoj je ustavila težka poškodba kolenskih vezi na tekmi mlade reprezentance do 21 let. Tedaj se je tolažil, da je veliko bolje, ker se mu je to pripetilo na začetku kariere, kot če bi bil starejši. Zaradi mladosti sploh ni imel predstave, kako težka je poškodba. Imel je veliko srečo, da je imel ob sebi ljudi, ki so mu bili v veliko oporo med rehabilitacijo in tudi v dneh, ko se je bilo treba otresti strahu pred novo poškodbo in bolečinami.
Priporočila za prestop poleti 2010 v Maribor si je izpisal kar sam z goli v dresu Interblocka proti vijoličastim. Zlatko Zahović je prepoznal, da ima fant izjemen občutek za igro, prostor, širok spekter znanja in telesno moč. V treh sezonah v Ljudskem vrtu je potrdil talent, delavnost in resnost tudi s tem, da ni imel hitrih avtomobilov ali tatujev. Nekaj časa sploh ni imel avtomobila. Na stadion je hodil peš, na obisk domov v Krško pa se je vozil z vlakom. V Mariboru sploh ni štel zadetkov, ker je v ospredje postavljal uspeh ekipe, zato ni vedel za podatek, da je bil najmlajši med tistimi, ki so na evropskih tekmah v jeseni dosegli šest golov.
Poleti 2013 se je preselil 70 kilometrov severneje v Gradec. Sturm, kjer je bil trener njegov dobri znanec iz Ljudskega vrta Darko Milanič, je zanj plačal milijon evrov odškodnine. V klub je prišel kot zvezdnik in imel na začetku nekaj težav, a se je hitro prilagodil. Zabijal je gole in se učil nemščine. Že po eni sezoni je odšel na boljše in še k večjemu klubu. Dunajski Rapid je zanj plačal 750.000 evrov in zadel v polno. Lani je bil drugi najboljši strelec avstrijske lige s 27 goli. Njegovo skupno povprečje pri Dunajčanih je izjemno – 0,7 gola na tekmo.
Zanj se zanimajo številni klubi, a vodstvo Rapida je vsem potencialnim kupcem poslalo jasno sporočilo: »Če ne ponudite vsaj pet milijonov evrov odškodnine za Berića, sploh ne prihajajte na Dunaj.« Z vsakim golom cena še raste, prestopni rok traja do konca meseca, pogodbo pa ima do leta 2018. Berić ne skriva, da ga najbolj vleče v nemško bundesligo, kjer bi se lahko hitro prilagodil, saj obvlada jezik, slog igre pa je zelo podoben kot v Avstriji.
