»V prihodnjem letu pričakujemo resne spremembe na davčnem področju, ki bi razbremenile stroške dela in dale izhodišče za drugačen plačni sistem. Pri zdravstveni reformi, ki naj bi bila pripravljena do konca tega leta, računamo tudi na omejitev bolniške odsotnosti in uvedbo tako imenovanih čakalnih dni (ko bolniška odsotnost ni plačana ali pa je plačana le delno, op. p.). V sistemu poklicnega pokojninskega zavarovanja pa je že septembra predvideno čiščenje seznama delovnih mest in izločanje poklicev, ki zaradi organizacije dela in novih tehnologij tja ne sodijo več, denimo šoferjev,« nam je na včerajšnjem drugem Dnevu delodajalcev povedala izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Tatjana Čerin.
Delodajalci znova nad delovno zakonodajo
Čerinova je prepričana, da je veliko še nedorečenih zadev tudi na področju delovnopravnih razmerij. »Pri spremembah zakona o delovnih razmerjih smo naredili en korak od desetih. S pogajanji bi morali nadaljevati in poiskati optimalnejše rešitve.«
Delodajalci se še naprej zavzemajo za uvedbo socialne kapice, odpravo dodatka na delovno dobo in njegovo zamenjavo z dodatkom za delo pri zadnjem delodajalcu, odpravo plačanega odmora za malico in povračila potnih stroškov, znižanje davčne obremenitve 13. plače in regresa… Te spremembe pričakujejo v letih 2016 in 2017.
Čeprav, kot ugotavlja Čerinova, pri sindikatih ni »prave volje« za ponovno odpiranje zakona o delovnih razmerjih, pa nameravajo svoje zahteve znova obuditi ob pobudi sindikatov za spremembo definicije minimalne plače. »Če se bomo pogovarjali o tem, se bomo morali tudi o čem drugem,« opozarja Čerinova. Sindikati bi, kot je znano, iz minimalne plače izvzeli dodatke za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Zbiranje podpisov volivcev se bo začelo 1. septembra in bo trajalo do konca oktobra.
Čerinova med nujnimi reformami izpostavlja tudi novo pokojninsko reformo. »Za nas je ključno, da se začnemo pogajati prihodnje leto, da se dogovorimo v letu 2017 in da bo zakon pravočasno sprejet do leta 2020, torej do tedaj, ko bo po oceni vlade zadnja pokojninska reforma še javnofinančno vzdržna,« pravi.
Slovenija naj bi premogla le peščico pridnih delavcev
Na omenjenem Dnevu delodajalcev, ki ga je organizirala GZS, so udeleženci poleg zahtev za znižanje stroškov dela, prožnosti pri zaposlovanju in odpuščanju razpravljali tudi o ukrepih »za spodbujanje dela in nespodbujanje nedela«. Boris Kramberger z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je povedal, da je bilo lani zaradi bolezni in poškodb izgubljenih več kot devet milijonov delovnih dni ter da je bilo za nadomestila namenjenih okoli 440 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP.
Kot možno rešitev za absentizem so delodajalci navedli tako imenovane čakalne dneve, pri katerih prvi dnevi bolniške odsotnosti niso plačani ali pa so plačani le delno. Gerald Alfons iz Delavske zbornice Spodnje Avstrije je pojasnil, da ima Avstrija tri »čakalne dni«, prav tako pa je omejeno tudi trajanje bolniške odsotnosti – zaradi daljše bolniške odsotnosti lahko pride tudi do prekinitve delovnega razmerja. Da bodo omenjeni predlogi, nekateri le ponovljeni, hudo razburili sindikate, ni seveda nobenega dvoma.
