Direktor nogometne Olimpije Ranko Stojić v svoje posle vključuje družinske člane

Olimpijo preiskuje finančna uprava

Spomnimo, da je Stojić pred tedni v pogovoru za naš časopis dejal, da kot direktor še ni podpisal pogodbe z Olimpijo. Inšpektorat za delo je na podlagi tega intervjuja preveril dejansko stanje in klubu naložil nekajdnevni rok, v katerem so dostavili vse dokumente, vključno s pogodbo. Kot so nam potrdili na inšpektoratu, so kljub temu zaradi suma dela na črno primer predali finančni upravi, ki pa informacij o konkretnem postopku zaradi varstva osebnih podatkov ne sme dajati. Sklepamo lahko, da obstaja sum, da je Stojić šele naknadno podpisal pogodbo za nazaj. Direktor nogometašev Olimpije na naša vprašanja v povezavi z delovanjem v Stožicah in njegovim večletnim opravljanjem funkcij v nogometu ni želel odgovoriti. Dejal je, naj ga do nadaljnjega ne kličemo več. Bolj zgovoren je bil prejšnji teden v pogovoru za časopis Ekipa SN, kjer je zanikal, da nima podpisane pogodbe z Olimpijo, in dodal, da smo ga narobe razumeli. To ne drži. Prav dobro smo ga razumeli, kajti tonski zapis, ki ga hranimo v uredništvu, ne pušča dvoma. Stojić je izjavil, da z Olimpijo še nima podpisane pogodbe, kar je večkrat ponovil.

Ne glede na to, kako se bo preiskava razpletla, je jasno, da Olimpija hujših posledic ne bo utrpela. V najslabšem primeru bo klub plačal manjšo globo, kar je glede na izjave predsednika kluba Milana Mandarića o skorajda neomejenem proračunu zanemarljivo. Za prihodnost edinega ljubljanskega nogometnega prvoligaša je pomembnejše nekaj drugega. Stojićeve besede o nepodpisani pogodbi namreč odpirajo vprašanje, ali bo tudi v Ljubljani deloval na sporen način, po kakršnem ga poznajo v Srbiji. Domnevno nepodpisana pogodba je prvi indic, ki kaže na to. Drugi so njegove povezave z menedžersko agencijo Dynamic agency, ki jo je ustanovil leta 1997. V času njegovega trinajstletnega udejstvovanja v beograjskem klubu Rad, kjer je bil v funkciji glavnega financerja, se je obenem ukvarjal s prestopi nogometašev, v delo kluba pa je vključil družinske člane. Kot kaže, namerava pri Olimpiji delovati na podoben način.

Stojić že našel funkcijo za svojega sina

V Ljubljani se vse od začetka junija pojavljajo ugibanja o razlogih Stojićevega prihoda v Olimpijo, kjer bo kot direktor zaslužil bistveno manj kot agent. Odgovore bi lahko pomagala najti Stojićeva preteklost. Naši srbski sogovorniki pravijo, da je Stojićevo delovanje v beograjskem klubu Rad spominjalo na vodenje družinskega podjetja. Naloge generalnega direktorja kluba je enajst let opravljal njegov svak Nebojša Lukić, funkcijo športnega direktorja pa je dve leti zasedal njegov sin Ivan Stojić, ki je iz kluba tako kot oče odšel po verbalnem trku z navijači. V Olimpiji se obeta podobna praksa zaposlovanja, saj se je Ivan Stojić (v očetovi agenciji je od novembra 2013 njen podpredsednik in agent) na poslovnem socialnem omrežju linkedin prejšnji mesec predstavil kot vodja skavtov v Olimpiji. V tem poletju je večkrat obiskal Ljubljano. V družbi klubskega vodstva je bil na domačih tekmah v Stožicah že julija opažen na tribuni VIP, menda pa naj bi bil prisoten tudi v klubski pisarni. Pri tem velja omeniti, da se je v Olimpiji očitno začela kadrovska čistka. Po naših informacijah je položaj že zapustil dosedanji dolgoletni generalni sekretar Denis Šarić, neuradno pa sploh ni edini z negotovo prihodnostjo v klubu.

O Stojićevih poslih smo se pogovarjali s športnim novinarjem beograjskega dnevnega časopisa Danas in poznavalcem razmer v srbskem nogometu Lazarjem Delićem, ki je najprej pojasnil, kakšen vpliv imajo agenti v Srbiji. »Pri nas menedžerji vodijo klube, v katerih igrajo njihovi igralci. Ko se igralci izoblikujejo, jih agenti prodajo v tujino in zaslužijo. Na ta način je tudi Ranko Stojić prišel v Rad, kjer so igrali njegovi nogometaši. V Radu ni bil zaradi interesov kluba, ampak zaradi svojih igralcev, da bi dobili priložnost in bi jih lahko lažje prodal. V Srbiji imajo agenti zelo velik vpliv tudi na izbor nogometašev v reprezentanci, vsakemu pa je pomembno, da obvladuje klub kot bazo. Če menedžer nima svojega kluba, je v primerjavi s konkurenco v podrejenem položaju. Agenti v Srbiji prevzamejo vse obveznosti igralcev že v njihovih mladih letih. Ko jih prodajo, zaslužijo več kot klubi,« je dejal Delić.

Spomnil je na nesoglasja, ki jih je imel Stojić z navijači. Na tribunah je bilo večkrat vroče, med drugim so navijači zažgali klubsko restavracijo. »Pritisk se je stopnjeval, zato je v nekem trenutku uvidel, da se mora posloviti. Spoznal je, da v srbskem nogometu nima več kaj iskati. Ljudje so že zelo zgodaj izgubili zaupanje vanj. Nad njegovim poslovanjem pri prodaji igralcev visi senca dvoma. Ne vem, kaj bi lahko bil njegov dejanski motiv v Olimpiji,« je še komentiral Lazar Delić, ki med drugim ocenjuje, da bi bila naveza med Milanom Mandarićem in Rankom Stojićem lahko dobra kombinacija za rezultate Olimpije, saj sta oba že dolga leta prisotna v nogometu. Kot smo že pisali, je pri Stojićevem delovanju v Stožicah vprašljiva njegova lastniška povezava v prej omenjeni menedžerski agenciji Dynamic agency. Čeprav je v nedavnem intervjuju na teh straneh zatrdil, da kmalu ne bo več lastnik agencije, naš neimenovani vir iz Srbije pravi, da se Stojić ne bo tako zlahka odrekel menedžerskim poslom: »Predvidevam, da bo nekaj podobnega kot v Radu počel tudi v Olimpiji.«

Omrežil ljudi z vrha srbske družbe

Preteklost Ranka Stojića so zaznamovale tudi hude obtožbe v odmevnem primeru Dragan Đajić, zaradi česar se je moral zagovarjati pred višjim sodiščem v Beogradu. Stojiću so očitali zlorabo položaja, na zatožni klopi pa so se znašli še visoki predstavniki Crvene zvezde – Dragan Đajić, Vladimir Cvetković in Miloš Marinković. Tožilstvo je menilo, da so se omenjeni pri prodaji štirih nogometašev okoristili z osmimi milijoni evrov, a je četverico obtoženih v nasprotju z običaji še v času sojenja pomilostil srbski predsednik Tomislav Nikolić, zato proces ni dobil epiloga. Nikolić je kasneje v tajnosti nagovarjal zloglasnega Đajića, naj se vrne na čelo Crvene zvezde. Razprava se je po poročanju medijev preselila tudi v vladne prostore, kjer je sodeloval takratni podpredsednik srbske vlade in sedanji premier Aleksandar Vučić, s katerim je Stojić prijateljeval že v otroštvu. Hobotnica povezav v primeru Đajić kaže na Stojićev močan vpliv, saj se je očitno omrežil z vrhovi srbske družbe.

Sedanji direktor Olimpije se je znašel v spornih povezavah tudi v obsežni dokumentarni oddaji Insajder, ki so jo pripravili na beograjski televiziji B92. Stojića je omenjal Žarko Nikolić, ki je v nogometnem klubu Obilić pod vodstvom vojnega zločinca Željka Ražnatovića Arkana skrbel za transakcije pri prestopih igralcev. V Insajderju je Nikolić javno spregovoril o takratnem sumljivem načinu poslovanja, ko so denar izplačevali na roke in niso plačevali davkov: »Sodelovali smo z različnimi agenti. Eden od njih je bil Ranko Stojić, ki mi je v Düsseldorfu dal 4,5 milijona mark za prestop Nenada Grozdića. Denar sem v Beogradu predal Arkanu in njegovi soprogi Ceci.« V seriji Stojićevih konfliktov omenimo še njegov medijski spor z nekdanjim srbskim reprezentantom Nenadom Jestrovićem. V njunem dialogu so padale težke besede, Jestrović pa je Stojića označil za »prevaranta in lažnivca«.