Z visokega govorniškega odra nad obsežnim Trgom nebeškega miru v Pekingu je kitajski predsednik Xi Jinping pred začetkom doslej največje vojaške parade nekoliko presenetljivo napovedal obsežno in hitro krčenje njihove ljudske armade. V dobrih dveh letih naj bi se število njenih vojakov zmanjšalo za 300.000, z dvema milijonoma pripadnikov oboroženih sil pa bo ostala najštevilnejša vojska na svetu. Za razložitev tolikšnega krčenja je poskrbela v obliki vprašalnika z odgovori državna tiskovna agencija Xinhua, ki uvodoma navaja, da bo »ljudska armada vitkejša, zato pa sposobnejša, njena sestava bolj sistematična«. Dodaja, da zmanjšanje števila vojakov ne bo vplivalo na obrambne sposobnosti Kitajske, marveč jo bolj skoncentriralo in omogočilo hitrejšo komunikacijo med njenimi deli ter posledično zagotovilo večjo učinkovitost. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je to četrto kitajsko opazno zmanjšanje števila vojakov ob pospeševanju ambicioznega modernizacijskega programa, v okviru katerega so že razvili radarjem nevidna letala in protisatelitske rakete, gradijo pa še dve lastni letalonosilki po vzoru prenovljene sovjetske, ki je po razpadu SZ neopremljena pripadla Ukrajini, pod krinko prodaje v turistične namene pa je leta 1988 pristala v kitajskih rokah. Posledično tudi najnovejše krčenje armade ne bo pomenilo zmanjšanja vojaškega proračuna, ki že vrsto let pri povečevanju vsaj spremlja izjemno gospodarsko rast, se bo pa denar še bolj preusmeril v visokotehnološka orožja z osredotočenjem na mornarico in letalstvo.
Prednost mornarici in letalstvu
Del slednjega so prikazali na prvi paradi ob obletnici konca druge svetovne vojne, kajti doslej jih je kitajska pripravljala ob okroglih obletnicah ustanovitve sodobne države, 1. oktobra. Svet je tako lahko prvič videl protiladijske rakete DF-21D, ki se jih je že prijel vzdevek »ubijalke letalonosilk« in bi lahko po mnenju poznavalcev spremenile razmerja moči na območju Tihega oceana. Novost je tudi medcelinska raketa Dongfeng-5B, ki lahko nosi jedrske konice in doseže kateri koli kraj na svetu, na novi letalonosilki (omenjeno kitajska mornarica uporablja za urjenje), ki jo po navedbah tajvanskih obveščevalcev Kitajska gradi v Šanghaju in Dalianu, pa že čakajo njim prilagojeni lovci J-15, poimenovani leteči morski psi.
Xi je ob začetku parade, ki se je opazno niso udeležili vidni predstavniki zahodnih zaveznikov iz druge svetovne vojne, ob pričakovanem ruskem predsedniku Vladimirju Putinu pa sta bili opazni udeležbi južnokorejske predsednice Park Geun-Hye in generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, izrecno poudarjal miroljubno politiko Kitajske. Da je tudi sama prireditev ob v preteklosti bolj kot ne zanemarjeni obletnici potekala povsem po načrtih, pa je poskrbel izreden tridnevni državni praznik, ki je izpraznil močno zavarovani Peking.
