Srečko Katanec, slovenski nogometni selektor, zadnje čase veliko govori o javnosti in novinarjih. Ni mu všeč ozračje okoli reprezentance. Prav tako v pričujočem intervjuju. Tudi zaradi njegovega specifičnega načina govorjenja marsikomu niti ni jasno, kaj bi bilo lahko posredi. Konec koncev povsod po svetu mediji sesuvajo selektorje. Ali jih povzdigujejo.
Islandija se je na evropsko prvenstvo uvrstila neposredno, kot prva v svoji skupini. Kot da gre za podnebne spremembe v nogometu?Za tistega, ki ne spremlja podrobno nogometa. Imajo generacijo, ki jo vlečejo dolga leta. Sestavilo se jim je, imajo srečo, da so vedno skupaj, in čeprav nimajo veliko igralcev, so kvalitetni. Vsako reprezentanco je treba gledati posebej, videti in opaziti, kaj se dogaja znotraj nje. Reprezentance in ekipe imajo cikluse, ki jih je treba upoštevati. Imaš obdobje, ko ti gre, pa niti ne moreš razložiti, zakaj, in zgodi se obdobje, ko ti ne gre, pa spet težko to razložiš. Ne da se pavšalno razlagati zadev, kot je to nemalokrat navada pri nas. Češ, ko igramo z Islandci, se še vedno reče, da igramo z ribiči, čeprav večina teh ribičev igra v klubih na najvišji ravni. Vsaka ekipa funkcionira na enem ali dveh igralcih, ki sta top. Islandci jih imajo. Kaj se na drugi strani dogaja z Nizozemci? Poškodoval se jim je Robben, ki je top igralec, in ko njega ni, je to druga reprezentanca. Ves čas se pri Nizozemcih poudarja, da imajo močno mladinsko šolo. Ja, šola, že v redu, ampak v osnovi se morajo ti fantje roditi, šele potem pride v poštev šola. Zato danes Ajax, ko igra z dvajsetletnimi fanti, ne more premagati Rapida, in zato v nizozemski reprezentanci še vedno igrajo stari igralci, kot je na primer Sneijder. Imeti moraš generacijo, ki se ti poklopi. In Islandija jo ima. Počakajmo pet let, ali pa, recimo, da se jim Sigurdsson poškoduje. Ne bodo brcnili proti golu.
V čem je ta igralec presežek?Za njih je presežek. Če pogledamo znotraj angleške lige, bi se morda lahko reklo, da je celo nazadoval.
No, tudi Swansea, za katerega igra, je v vzponu?Da, vendar pa on ni tak presežek kot Robben. Ni takšna klasa, da bi lahko igral sam. Robben lahko igra sam. Sam lahko predribla tri igralce. Za Islandijo je značilno, da so v skupini naleteli na Nizozemsko, ki išče novo identiteto, Islandija je pa kompaktna ekipa. Poleg tega so Nizozemci v obeh tekmah z Islandci dobili rdeči karton in igrali z igralcem manj. Zakaj se določene zadeve zgodijo?
Da, zakaj?Hja, tega pa nihče ne ve. Nizozemci imajo v vsakem primeru mlade branilce. Kar spet obuja zgodbo o pomlajevanju. Zakaj pri Chelseaju še vedno igra veteran Terry? Dati dvajsetletnika v igro in pričakovati, da bo kar igral, je utopija. Ne bo igral! Delal bo napake. Treba je iti skozi razvoj. Tujci z veliko boljšimi šolami imajo probleme, kako jih ne bi imeli mi, z ekipo, v kateri nekateri igralci nimajo niti 15 odigranih tekem za reprezentanco.
Pogledal sem si islandsko ekipo. Še vedno imajo 40-letnika, kot je Gudjonsen, ki je seveda igral v klubu, v kakršnem še nihče od naših ni igral, v Barceloni, vendar pa je njihova zvezna linija mladostna. Fantje okoli 25 let.Ah, kje pa!
Seveda. Fantje teh let so srce njihove ekipe.Koliko je star Sigurdsson?
Šestindvajset, pa je med starejšimi.Že, že. Vendar pa je Islandija imela mlado U21 ekipo, katere igralci so šli v klube, kot je Ajax, in so se tam začeli razvijati. Imajo srečo, da njihovi igralci tam igrajo.
Naši igralci iz U21 se pa zgubljajo, hočete reči? No, igralcev iz razvpite Kavčičeve mlade reprezentance kot da ni več. Zgubili so se.Fantje, kot je Vučkić, celo leto ne igrajo nogometa, ampak ga gledajo. S tem zastanejo v razvoju. Zgodba vsake reprezentance je posebna. Islandska je takšna, da mladi igralci igrajo, naša pa, da mladi igralci stagnirajo. Zakaj potem jaz ne bi smel zamenjati v reprezentanci igralca, ki se ga v njegovem klubu stalno menja, kar se mi med drugim tudi očita? To so pomembni detajli. Slovenci se ne poglabljamo v zadeve, zato nam ne gre dobro še na kakšnem drugem področju. Površni in pavšalni smo. Če mi premagamo Islandijo, se to dojame, češ, ni čudno, če so pa še noč pred tekmo bili na ladji in lovili ribe. Če izgubimo, pa sramota!
Obregniva se ob drugo plat klimatskih sprememb. Brazilijo. Velike težave imajo, predvsem pa so zgubili igro.Njihov problem je karakterne narave. Na svetovnem prvenstvu so igrali slabo. Določeni igralci niso bili v kondiciji, kot bi morali biti. David Luiz je pri Chelseaju igral v vezni liniji, v reprezentanci pa na štoparski branilski poziciji. Izkazalo se je, da to ni igralec za takšno pozicijo. No, če poenostavim. Brazilci nimajo več igralcev takšne kakovosti, da bi bili svetovni prvaki.
Vendar pa Brazilija že dalj časa ne igra zase tipične igre.Seveda. Na svetovnem prvenstvu je dal Scolari zadaj igrati dva zadnja vezna, klasična ubijalca, ki sta vsako tekmo najprej naredila prekrške za karton, ki pa jim ga sodniki niso dajali. Igrali so grobo, sodniki so jim to dovoljevali, potem pa je prišla prva resna tekma, pred katero se je zgodil medijski pritisk, začelo se je javno govoriti, da igrajo grobo, zato na tekmi z Nemci niso mogli več tako igrati in so posledično prejeli sedem golov. Zadnja vezna, ki sta bila filter pred obrambo, nista več delala prekrškov, zaradi česar so Nemci z lahkoto prehajali preko in naletavali na obrambo. Prav tako niso imeli top igralca spredaj. V vsakem primeru iščejo identiteto. Kakšna kvaliteta pa je Fred?
V brazilski ligi je pred svetovnim prvenstvom haral.Kaj pa je brazilska liga? To je podoben primer kot Darko Pančev. V jugoslovanski ligi je zabijal gole kot za šalo, v Interju pa ni mogel narediti nič. In še kak podoben primer bi se našlo. Tudi iz naših krajev.
Pa vendar, prvi, ki so igrali »tiki-tako«, so bili Brazilci. Šele potem Barcelona. Ki ji pa ta igra prav tako ne gre več kot prej.Leta naredijo svoje. Xavija ni več, tudi Iniesta je v letih. Rjavijo tudi oni. Dajte ven še Messija in videli bomo, kako se bodo morali matrati.
Tako v nogometu kot v košarki...... ja, košarka. Naj prekinem. Dva meseca sem bral po časopisih, da smo v košarki imeli najslabšo ekipo vseh časov, ko so prišli v Zagreb, je pa ta najslabša ekipa postala povsem nekaj drugega. In danes? Danes je to spet neuspeh. Noro. No, taisto Latvijo, s katero smo izgubili ključno tekmo, smo lahko videli tudi v tekmi proti Franciji. Da, izgubili so, ampak če Francozi ne bi imeli nekaj ekstra igralcev, bi Latvija tekmo dobila. Zelo blizu so bili. Nekdo, ki košarke ne spremlja, pa reče: »Pih, Latvija!«
Se strinjam. Janis Strelnikis, njihov branilec in kolovodja, je rang igralca vsaj Dušana Hauptmana. Šolan tip, ki težko naredi napako.Tako je.
Ex-jugoslovani smo športno naduti ali pač razvajeni. Ko je Crvena zvezda leta 1988 dobila v prvem kolu evropskega nogometnega tekmovanja predstavnika Cipra, Islandije ali Grčije, se je vedelo, da bo to 5:0 za Zvezdo. Zdi se, da se repi takega dojemanja vlečejo še vedno tudi v naših glavah. Kak dan nazaj je Ivo Milovanović rekel nekaj zapomnljivega: da nogomet ni več predvidljiv.Kompleten šport se je spremenil. Od mojega zadnjega vodenja reprezentance, pa je to vsega dvanajst let, so zadeve povsem drugačne. Pa ni tako dolga doba. Novi generaciji je absolutno brezveze ponujati kakršnekoli primerjave s staro generacijo. In jim razlagati, kako se je treniralo, ko sem jaz treniral. Ker se dela drugače. Prva zadeva je umetna trava, na kateri se dandanes veliko trenira. Igrišče, ki je za moje predstave idealno ravno, sodobni igralci dojemajo kot slabo. Moti jih vsaka mala luknja. Poleg tega se dela manj. In po mojem to ni v redu. Trenutno imamo s tem ogromne probleme.
V Jugoslaviji se je treniralo ubijalsko preveč. Na tekme smo prihajali utrujeni. Danes pa se trenira premalo. Trenerji nimajo predstave, koliko bi se moralo trenirati. Zanimivo bi bilo narediti anketo, koliko trenerjev še prakticira z igralci tek po gozdu. Enostavna in koristna zadeva. No, mislim, da redko kdo. Kar je šokantno, ker na tak način ne vzgajaš več aerobno pripravljenih igralcev. Ko takšni igralci pridejo na višji nivo, ne morejo več slediti zadevam, in simptomatično je, da danes osemnajst- ali sedemnjastletnim fantom, ki so tehnično zelo dobro podkovani, pokajo križni ligamenti. Kar tako! Krivda se vali na umetno travo, pa na čevlje. Ne. Osnova je aerobna priprava. Ta je problem. Če si v drugi polovici tedna že upehan od treningov, težko ob koncu tedna odigraš še tekmo. Aerobna pripravljenost je osnovna skrb zase.
Hočete reči, da mladi igralci nimajo akumuliranih pretečenih kilometrov v mladosti oziroma neke kondicijske baze?Seveda. Mi se pa ukvarjamo z nečim tretjim.
Nogometni uspehi prve generacije s preloma tisočletja naj bi v nogomet privabili številne talentirane mladce. Tako se vsaj pritožujejo v drugih športih. Da jim je nogomet ukradel talente. Kje so?Nogomet ni nikomur nič ukradel. Vedno se je z nogometom ukvarjalo največ otrok. A naj povem primer svojih otrok. Oba sinova sem dal najprej v nogomet, pa mi je žena po enem letu povedala, da se otroka s tem ne bi več ukvarjala. Potem sta šla v košarko, pa tudi tam nista ostala. Danes eden končuje šolo, drugi pa vozi motokros. Takoj se vidi, kdo bi kaj. Tisti, ki ima za nekaj talent, se bo v tem našel. Po neki logiki bi morali po takratnih uspehih dobiti igralce, zaradi katerih bi morali biti danes boljši, kot smo. A ne gre tako. Žoga zares zaintrigira samo določene. Tako kot se pri otroku, ki ima smisel za glasbo, to vidi, še preden spregovori. Top nogometni igralci se ne naredijo, ampak rodijo.
Kako drugačen pristop mora imeti danes trener v primerjavi z nekoč?Včasih sem bil veliko pred Halo Tivoli, kjer je bil takrat trener košarkarjev Olimpije Zmago Sagadin, bile pa so tam tudi druge ekipe. Nad Halo Tivoli imaš tekaški odsek, ki se mu reče sedem mostičkov. Tistih sedem mostičkov so nekoč gonile vse vrste ekip do onemoglosti. Mislim, da jih danes ne več. V nogometu je problem velik. V nogometu moraš imeti najprej pedagoge in animatorje mladine. Tja do 14., 15. leta. Ti, ki danes trenirajo otroke, zaradi socialnega stanja v državi žal in nemalokrat to počnejo predvsem zato, da staršem poberejo šolnine in da imajo v svojem proračunu dvesto, tristo evrov več. V mojem času je bilo drugače. Imeli smo plačanega profesionalnega trenerja Mladenovića, ki se nam je posvečal dopoldan in popoldan. Je pa absurdno pričakovati, da bo danes enako.
Če smo z nastankom nove države Slovenci v nogomet vstopili s stigmo »smučarjev« in kot marginalci razvili neki slog igre, ki je dal rezultate, se mi zdi, da se ta agenda, ki je takrat nastala, ni ohranila. O slovenski šoli nogometa se ne govori, čeprav so po mojem obstajali nastavki, da bi kot taka obstajala.Seveda. Imeti moraš filozofijo, in mi je nimamo. Gremo nazaj. Način, kako je igrala slovenska reprezentanca tiste kvalifikacije pod Verdenikom, je bil izjemno dober. Odigrali so veliko število dobrih tekem. Vem, ker sem jih gledal s tribun. Organizacijsko smo se branili vrhunsko. Tedaj so vsi pljuvali Verdenika, češ, kaj se branimo. No, danes se je linija branjena pomaknila še za 20 metrov nazaj v primeru najboljših ekip. Ker je pač Mourinho s top igralci začel igrati tak nogomet. Slovenska nogometna reprezentanca ne sme nikdar spremeniti filozofije, in je, kar se mene tiče, nikdar ni. Mi lahko igramo samo na organizacijo, na pridnost in na tek. Če nam to manjka, ne boš prišel do rezultata. No, če ne moreš dihati, nima smisla sploh karkoli govoriti.
Lani ste omenjali fizično pripravljenost reprezentantov. Predvsem bočnih igralcev.Ne bom se več javno spuščal v to. Nekoč ni bilo portalov, spleta in podobnih zadev. Poglejte si razvoj Zlatka Zahovića, da je postal igralec, kakršen je postal. Iz Maribora je šel v Partizan, ki ga je posodil nižjekategorniškemu klubu, pa šel v Porto, ki ga je spet posodil nekam, kjer je »teglio muda«, lafulal in šprintal, da je potem postal, kar je postal. Poglejmo koga drugega. S 16, 17 leti se gre v Italijo, v Serie A, in potem mi novinarji govorijo, da imamo sedem igralcev v Serie A. Mar res? Vse se je začelo s Semljerjem. No, eden od teh fantov, ki so šli v Italijo s 15 leti, se ni naredil.
Luka Kranjc se zdi obetaven?Upam, da bo kaj iz njega. Vem, da sem sam vedno, kamorkoli sem prišel, igral. Da sem grizel za to, da bom igral. Nogomet se je spremenil, odkar je EU. Močnejši, predvsem Italija, jemljejo igralce vsepovprek. A od fantov, ki so šli v tujino kot najstniki, ima slovenski reprezentančni nogomet bore malo.
Vendar pa je pomladitev reprezentance neizbežna. O njej se govori že nekaj let, in zdi se, da se pomlajuje.Slovenska reprezentanca se pomlajuje, in to ekstremno. A poglejmo si primer Kevina Kampla. Fant se razvija, vendar naj se upošteva, da nima dosti več kot 15 nastopov za reprezentanco. Zakaj v Chelseaju še vedno igra Terry?
Nemara zaradi izkušenj. No, če govoriva o slovenski reprezentančni obrambi, se mi zdi ta navkljub izkušnjam sila šibka postrojba.Kje pa! Slovenija se mora braniti z desetimi igralci. Če to ne funkcionira, bomo imeli vedno problem. Ne moremo dati enajst novih! To je absurdno pričakovati. Pa še nekaj. Mi ne moremo funkcionirati na tak način kot velike ekipe. Enostavno. Zaradi sodnikov. Messi pogleda sodnika malce bolj grdo in sodnik piska. Imajo renome. Zato med drugim tudi lahko igrajo tiki-taka. Ker jim dovolijo, da na sredini štopajo žogo, kot jo štopajo.
V smislu sojenja mi igramo drugo igro kot velike ekipe. Ne piska se nam, kar se piska njim. In še dandanes mi pokvarjenci očitajo, da smo šli na tisti kvalifikacijski tekmi z Rusijo za Bežigradom skozi, ker je angleški sodnik dosodil enajstmetrovko, čeprav je sodnik sam povedal, da je ruskega igralca nekajkrat opozoril, naj ne vleče za dres.
Brez reakcije se je pa sprejelo, da nam sodnik zadnjič v Švici pri rezultatu dva proti dva ni piskal enajstmetrovke! Ne vem, kaj je narobe z nami. Se zavedamo, kaj je dobiti enajstmetrovko štiri minute pred koncem tekme v Švici?! Namesto tega se analizirajo napake igralcev in napake selektorja. O tem govorim. O enajstmetrovki, zaradi katere bi bili danes na evropskem prvenstvu. Ne, Slovenija je ni dobila. In ogromno je bilo veselih, da je nismo dobili.
Danes pravijo, da se to pač dogaja, tebi, ki to omeniš, pa odvrnejo, da se izgovarjaš na neki penal. V Švici smo odigrali hud fuzbal. Ponavljam: hud fuzbal! Dvojna merila so to. Ko gledaš finale lige prvakov Manchester United:Bayern, je pa normalno in vrhunsko, da ekipa v zadnjih minutah premaga nasprotnika? V tistem primeru se »zgodi fuzbal«. Kako je to mogoče? A nam se pa to ne more zgoditi? Aha, ker nismo na enakem profesionalnem nivoju? Zakaj? Ker se oni vidijo vsak dan, mi pa na vsake tri mesece? Ekipe delajo napake. Naredili so jih Švicarji. Naredili smo jih tudi mi. A tak penal se piska. Seveda bi ga morali tudi zadeti.
Kdo bi ga streljal?Saj imamo določeno. Birsa ali pa Jojo, pa ne me vleči za besedo, ker se danes niti ne spomnim več, ali sta bila še v igri.
V kakem drugem okolju bi torej dan po tekmi s Švico glavni naslovi v medijih bili: »Kraja!!!«Absolutno. Ko dobiš pri 2:0 gol, normalno, da psihološko padaš. Toliko bolj, ko dobiš še enega. Potolče te. A nekaj povsem drugega se zgodi, ko še minuto kasneje dobiš penal. Spet se zadeve obrnejo. V tem primeru je šlo pa psihološko navzdol za nas.
Nenad Protega je kot sokomentator na TV dejal, da sodniki radi spreminjajo kriterij sojenja glede na rezultat oziroma da bi sodnik sodil penal, če bi ne bilo 2:2 oziroma če Švicarji ne bi bili v ofenzivi.Vem samo, da ti fantje dajejo svoj maksimum, ker jih spremljam pri tem. Če novinarji tega ne spremljajo tako, naj to začno početi, ne pa da se na reprezentanco gleda na določen način samo zato, ker sem selektor jaz. A pustimo to. O pomlajevanju sva govorila. Reprezentanca se pomlajuje. Dejstvo je, da imamo s starejšimi igralci probleme. Kirm ni niti na klopi. Pa ne potrebujem samo enajst, ampak dvajset igralcev, da se lahko pripravimo na tekmo. In ponavljam. Ne moreš zamenjati vseh. Poglejmo Nemce. Odkar je prenehalo igrati par starih igralcev, imajo v kvalifikacijah velike probleme. Logično.
No, slovenski primer je javnomnenjsko zagaten tudi zato, ker smo imeli v nekem momentu dve ekipi. Reprezentanco in Maribor.To nima zveze.
V Mariboru je par igralcev, recimo Filipović, igralo vsaj solidno, vendar pa jih v reprezentanci ni bilo. Napetosti in nerganje so logična posledica tega.To je javnomnenjski problem. Ljudje razumejo, kar objavljajo novinarji. Ne bom komentiral Maribora, ker ne bi rad, da izpade nesimpatično. Reprezentanca je drugo nogometno okolje. Druga brzina.
Povsem mogoče, vendar pa vseeno ne razumem, zakaj takšni fantje niso dobili več priložnosti, da se dodatno izobrazijo, napredujejo.Bravo! To je pa dodaten problem našega dela. Našega selektorskega posla. Dandanes kot selektor ne morem opraviti enega poštenega treninga. Ko so bile tekme še ob sobotah in torkih, se je dalo opraviti kak trening, dandanes, ko so tekme ob četrtkih in sobotah, to ni več možno. Reprezentanti pridejo v ponedeljek, v nedeljo so igrali tekmo. V ponedeljek imam regeneracijo, v torek jih poskusim na treningu malce postaviti, v sredo je dan pred tekmo in pride v poštev kvečjemu malce gimnastike, v četrtek je pa tekma. Zato je Islandija fenomen. Ker tako dolgo časa igrajo z isto ekipo. Kliče zgolj vedno istih dvajset igralcev. Zakaj? Ker ni možnosti, da bi umeščal v ekipo kogarkoli drugega. Obenem pa njihovi reprezentanti po klubih igrajo na precej visokem nivoju. Na čim višjem nivoju imaš igralce, lažje delo imaš.
Vse bolj podobno hokeju torej, kjer je dokaj običajno, da se novi igralec takoj vključi v postavo in malodane naslednji dan že tudi igra. V nogometu, se zdi, nikoli ni bilo tako.Odvisno, na katerem nivoju igraš. Lani sem šel gledat Chievo:Milan in na desni strani pri Chievu videl fanta raketo. Po tekmi sem izvedel, da je šlo za 17-letnika, sposojenega od Juventusa. Kasneje si je sicer zlomil nogo, vendar pa, če bi zasledil takšnega, tako hitrega igralca, bi ga, verjemite mi, dal v postavo, pa čeprav bi imel samo 15 let. V nepolnem šprintu je bil takoj korak pred branilcem. Ne vem več, zakaj še hodim na novinarske konference. Pred tekmo z Estonijo sem povedal, da ne bo lepa tekma. Pridite nam pomagat. Poskušam pojasniti zadeve vnaprej, a ni efekta. Proti Estoniji so morali naši štoparji izhajati visoko iz svoje polovice. Takšna je bila nuja. Vendar pa, kje je problem? Problem je v tem, da naši branilci v svojih ekipah ne igrajo tako. Chievo v italijanski ligi ne igra napadalno, ampak čaka. Predvsem se branijo. Ko pridejo v reprezentanco, torej pridejo v drugo okolje.
Že dalj časa imam občutek, da se naši branilci ne upajo daleč iz svojega obrambnega polja in so zato premalo kreativni. Če se spomnim Milinovića in Knausa, sta si upala več.Že, že, vendar pa smo takrat igrali z zadnjim liberom in sta imela zavarovan hrbet, sedaj pa ne igramo tako. In obratno. Omenjajo se problemi v obrambi? Ti se zgodijo v trenutku, ko začno naši sprednji igralci fizično popuščati. Tam se začne.
Imam občutek, da bi se prenova reprezentance vendarle odvila drugače, če ne bi tistikrat vnovič povabili v ekipo Novakovića, za katerega se zdi, da celotni svoji generaciji zagotavlja alibi. Pa da ne bo pomote. Novaković je najboljši slovenski igralec. Še vedno.Pomlajevanje je enostavna stvar. Kako naj vpokličem Matavža, če ne igra? Eno so želje, drugo pa realnost.
Zoprno. Tako pri košarki kot pri nogometu v teh časih poslušamo o tem, da se moramo sprijazniti z realnostjo. S tem da nismo bogvekaj. Naj bo to tudi res, a slišati ni v redu. Ste kdaj pomislili, da sta si z Juretom Zdovcem podobna?Na ta način želimo napredovati. Vendar pa se z Juretom ne morem primerjati. Veste, kaj bi dal, da bi kot on imel na voljo dva meseca, da pripravim ekipo!
Koliko časa za priprave boste imeli, če se uvrstite na evropsko prvenstvo?Osemindvajsetega maja bo finale lige prvakov, evropsko prvenstvo se bo začelo 12. ali 13. junija. Ko smo šli tistikrat na prvenstvo, sem imel za priprave štirinajst dni časa, s tem da sem s tistimi, ki niso bili v klubih, začel že prej. Tekel sem z njimi.
Tista reprezentanca je bila neke vrste rezervni klub za igralce brez kluba. Preko reprezentance so si fantje lahko dvigovali ceno.Danes je reprezentanca nujno zlo nogometa. Prijateljske tekme bodo ukinjene.
Morda bi v primeru, kakršen je slovenski, morali povzeti ex-sovjetski princip, ko so bili klubi, kot je CSKA, dejansko reprezentance?Ne vem, a nekaj bo treba storiti. To, kar se dogaja z našimi fanti v tujini, ni v redu. Verjetno bo treba v prihodnje več fantov klicati iz slovenske lige in prirejati več letnih druženj v trening centru na Brdu. V treh letih od mlajših igralcev nismo dobili, kar bi morali. Po teh kvalifikacijah bo treba narediti resno strategijo, kako naprej. Premisliti o zadevah. Prihaja čas, ki za slovenski reprezentančni nogomet ne bo enostaven.
