Sprva se je zavil v molk in je naša novinarska vprašanja zgolj posredoval vodstvu Univerze v Mariboru. Nato si je Miha Marič, asistent na fakulteti za organizacijske vede, premislil in nam je zvečer, po zaključku redakcije, poslal svojo plat dogajanja v zvezi z habilitacijskim postopkom, ki se je minuli torek zataknil v senatu Univerze v Mariboru.
Kot smo poročali, je rektor Igor Tičar na seji senata nepričakovano umaknil obravnavo Maričeve vloge za imenovanje v naziv docenta. Senatorjem je sporočil, da je po potrditvi Maričeve kandidature v habilitacijski komisiji dobil dodatne relevantne informacije.
Razočaran nad dolgotrajnim postopkom
Z razlogi za rektorjevo potezo ni seznanjen, nam je sporočil omenjeni asistent fakultete za organizacijske vede (FOV): »Sem pa razočaran zaradi dolgotrajnosti predmetnega postopka, za katerega je odgovoren tudi dekan Marko Ferjan. Popolno vlogo z vsemi potrebnimi dokazili sem namreč podal že 9. julija 2014.« Marič trdi, da ga dekan na delovnem mestu trpinči. O Ferjanovem domnevnem mobingu je 16. julija lani seznanil tedanjega mariborskega rektorja Danijela Rebolja, ki je formalni postopek uvedel šele 2. februarja letos. »Rektor Rebolj kot tudi pristojne službe niso ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, temveč so protipravna ravnanja, z opustitvijo dolžnega ravnanja, celo dovoljevali,« je prepričan Marič.
Dekan Ferjan je trdil, da so vsi Maričevi očitki o trpinčenju neutemeljeni, kot razlog prijave mobinga pa navaja okoliščino, da je kandidatu spisal negativno mnenje v postopku habilitacije. Po Ferjanovem mnenju je bistvo spora Maričeva znanstvena objava iz leta 2013, ki jo je navedel v bibliografiji, s katero je utemeljil prošnjo za imenovanje v naziv docenta. Objavljena je bila v bosanski reviji TTEM, ki jo strokovni krogi uvrščajo med tako imenovane plenilske revije.
Revijo so sicer prenehali indeksirati že leta 2012, faktor vpliva je imela do leta 2013, od lani pa ni več v nobeni mednarodni bibliografski bazi podatkov, ki jih upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. Članek, ki ga je Marič spisal z več soavtorji, pa je v njegovi bibliografiji še vedno zabeležen, kakor da je to revija s faktorjem vpliva. Spornost revije TTEM je potrdila Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS).
Pogoje izpolnjuje tudi brez sporne objave
Asistent fakultete za organizacijske vede, ki bi rad postal docent za kadrovski menedžment, je še poudaril, da pogoje za habilitacijo bistveno presega tudi brez članka v reviji TTEM. In dodaja: »Revija TTEM na spletni strani nima objavljene nikakršne cene za objavo, kakor je tudi ni imela leta 2013, ko je bil članek objavljen, tudi ne v letu 2012, ko je bil članek poslan v uredništvo revije. Članek v reviji TTEM je bil objavljen v prvi številki leta 2013 in je bil poslan uredništvu revije že dosti pred tem, upoštevajoč običajno prakso objavljanja tovrstne strokovne periodike. Članek s soavtorji je bil napisan že v letu 2011, reviji v objavo pa je bil poslan leta 2012 in objavljen v prvi številki leta 2013. Trenutno se v bazi Sicris še vedno beleži kot revija s faktorjem vpliva za leto, v katerem je bil članek objavljen.«
Marič še navaja, da so v tej isti reviji objavljali tudi številni drugi raziskovalci Univerze v Mariboru (Peter Virtič, Silvo Dajčman, Jože Flašker, Marko Kegl, Borut Buchmeister, Mihael Brunčko, Ivan Anžel, Rebeka Rudolf).
Včeraj nam je Marič poslal nov dopis, v katerem se odziva na domnevno spornost, ki je bila zaznana v postopku habilitacije. Marič je namreč svoji vlogi priložil pregled najpomembnejših bibliografskih enot in je pri članku, letos objavljenem v romunski reviji Amfiteater economic, navedel, da ima ta revija faktor vpliva, kar pa ni res. S seznama revij s faktorjem vpliva je izpadla že leto dni pred njegovo objavo.
»Postopek vpisa v bibliografijo ni odvisen od mene, temveč od bibliotekarja,« trdi Marič in poudarja, da ustreznost vpisa nadzorujejo specializirani informacijski centri pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
