Na madžarski meji se je včeraj zgodil nagel preobrat. Zjutraj je Madžarska še postavljala bodečo žico pri Dolgi vasi v smeri Mostja in Genterovcev. Popoldan pa so Madžari bodečo žico že pospravili. Okoli pol štirih sta na mejni prehod v Dolgi vasi pripeljala zelena delovna tovornjaka, vsak napolnjen z desetimi mladimi vojaki. Na roke so si začeli natikati grobe delovne rokavice in čez rokave še zaščito za podlahti. V dežju so se lotili razstavljanja trislojne bodeče žice, ki so jo nato zlagali na posebne nosilce. Odstranili so jo z območja mejnega prehoda Dolga vas in prehoda Pince. Odpeljali so tudi pripravljene ovire za zaporo avtoceste pri Pincah.
Približno en dan...
Delo na mejnem prehodu Pince, kjer so bodečo žico odstranjevali med mejnim prehodom in avtocesto, je bilo za vojake težko, saj so jo pospravljali s koruznega polja, ki ga je dopoldansko deževje povsem razmočilo. Blatne vojake sta opazovali slovenska in madžarska policijska patrulja. Madžarski policisti niso vedeli, ali bo odstranitev bodeče žice trajna ali zgolj začasna; tega jim nihče ni povedal. Ne preveč zgovorni policist je povedal, da tudi tedaj, ko so prišli ovire postavljat, ni policije o tem nihče uradno obvestil. »Durvan egy nap (približno en dan),« je zamomljal madžarski mož postave na vprašanje, kako dolgo je ograja sploh stala.
Madžarski premier Viktor Orban je sicer včeraj na Dunaju zatrjeval, da Madžarska na meji s Slovenijo ne namerava graditi trajne ograje, temveč bo namestila »zgolj« mobilne pregrade. Kot je poudaril, ne bodo storili ničesar, čemur Slovenija nasprotuje, saj do tega nimajo ne zakonske ne moralne pravice. Slovenske oblasti je postavljanje bodeče žice presenetilo, zato je bila slovenska veleposlanica v Budimpešti Ksenija Škrilec včeraj na pogovoru pri madžarskem notranjem ministru Sandorju Pinterju. Ta je veleposlanici zagotovil, da ograje ne bo več. Tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je slovenskemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu zagotovil, da je (bila) ograja zgolj začasna. »Peter Szijjarto je rekel, da so jo postavili zgolj zato, da bi jim to olajšalo nadzor, če bi prišel nov, močnejši val beguncev, ki bi se razpršil proti Sloveniji,« pravi Erjavec. Na zunanjem ministrstvu odnosov med državama sicer ne nameravajo zaostrovati, saj menijo, da to sedaj ne bi bilo koristno. Naši včerajšnji pogovori s poznavalci razmer na Madžarskem kažejo, da je velik del »manevrov« madžarskega premierja Orbana v resnici namenjen interni javnosti – njegovim volilcem, ki jim tako dokazuje, da je sposoben državo »zaščititi«.
Ograja na meji dveh članic schengenskega območja je presenetila tudi uradnike v Bruslju. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je bil v petek v stiku tako s slovenskimi kot z madžarskimi oblastmi. V Bruslju je bilo mogoče tudi znova slišati besede predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, da postavljanje zidov in ograj ni rešitev za begunsko krizo, s katero se sooča Evropa.
…za železno zaveso
Madžarski premier Orban je obenem sporočil, da bo Madžarska zaprla mejo s Hrvaško oziroma da bodo na njej uvedli »podobne, če ne povsem enake ukrepe« kot na meji s Srbijo. Madžarska je začela na meji s Hrvaško graditi ograjo že drugi dan po preusmeritvi beguncev iz Srbije na Hrvaško in od tam naprej na Madžarsko. Orban je zato omenil možnost napotitve patrulj na mejo in zapiranje meje. V tem primeru bi Hrvaška lahko begunce vozila proti Zagrebu in naprej proti Sloveniji, zato se Slovenija na njihov prihod intenzivno pripravlja.
V Pomurju in Porabju so se ob pogledu na madžarsko ograjo spomnili časov železne zavese. Marjana Sukič, odgovorna urednica slovenskega porabskega tednika Porabje, je vzdihnila, da tisti časi še niso pozabljeni. Sama je na spletu ugotovila, da postavljanje bodeče žice na slovenski meji v osrednjih madžarskih medijih ni povzročilo posebnega vznemirjenja. Liberalni časopis Nepszabadsag, denimo, je objavil zgolj vest o ograji. Provladni Magyar Nemzet pa je osrednjo pozornost namenil konfliktu med Srbijo in Hrvaško.
Predsednik pomurskih Madžarov Ferenc Horvath je povedal, da sicer spremlja položaj, ki je nastal, ko je Madžarska z bodečo žico ločila od matične države tudi pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji. Vendar nas je prosil za razumevanje, saj da ima premalo informacij, da bi komentiral politiko odnosov med prijateljskima sosedama.
Tudi porabski Slovenci, ki že sedem desetletij živijo ob meji z Madžarsko, se dogodkov iz preteklosti, ki so delili oba naroda, neradi spomnijo. Predsednik njihovega društva Vladimir Radikon se o politiki z novinarji ni želel pogovarjati. Govorili pa smo s Petrom Pallerjem, ki se je rodil pred četrt stoletja, ko je železna zavesa padla. »Naša generacija pozna temno plat zgodovine, vendar nimamo tako čustvenega odnosa do nje. Kljub temu me je ograja iz treh vrst bodeče žice, ki so jo potegnili sosedje, neprijetno presenetila,« je dejal.
