Medtem ko so nekateri študenti svoj stanovanjski problem za bližajoče se študijsko leto rešili že pred jesenjo, je kar nekaj tudi takih, ki so iskanje strehe nad glavo prihranili za zadnji trenutek. Čeprav so do začetka študijskega leta le še štirje dnevi, ponudbe lastnikov, ki skušajo oddati svoje stanovanje ali sobo, pa tudi študentov, ki še vedno iščejo sostanovalce, ne manjka. »Vsak dan prejmemo okoli trideset novih ponudb, ki jih objavimo v naši bazi. Izbire je tako za tiste, ki sobo iščejo zdaj, še vedno dovolj,« pove Tamara Lacić iz zavoda Študentska svetovalnica, kjer imajo brezplačno posredovalnico sob za študente. Podobno je na družbenih omrežjih, kjer se te dni objave o oddaji stanovanja ali iskanju sostanovalca kar vrstijo.
Nekateri pripravljeni spustiti ceno
Da je povpraševanja po prostih stanovanjih tudi v poznih septembrskih dneh precej, pritrjuje tudi nepremičninski posrednik in direktor nepremičninskega podjetja Svet RE Vlado Petek. Čeprav pomoč pri nepremičninski agenciji pogosteje poiščejo tuji študenti, ki v prestolnici študirajo v sklopu enoletne študijske izmenjave programa Erasmus, pa se za iskanje stanovanja s pomočjo nepremičninskega posrednika vse pogosteje odločajo tudi starši študentov prvih letnikov. »Starši brucev običajno zanje iščejo manjša stanovanja, medtem ko si skupine prijateljev, ki želijo stanovati skupaj, želijo večja stanovanja,« pojasnjuje Petek, ki prav tako meni, da lahko tisti študenti, ki so se na lov za prosto sobo podali v zadnjem trenutku, še vedno najdejo prijetno domovanje.
»Študenti naj si stanovanja, ki so jih poiskali na spletu, tudi ogledajo. Včasih sodeč po oglasu stanovanje namreč ni ugodno, a se potem ob ogledu izkaže drugače,« svetuje strokovnjak. V Študentski svetovalnici ob tem dodajajo, da lastniki stanovanj najpogosteje oddajajo dvoposteljne sobe, saj lahko zanje več iztržijo, medtem ko je med študenti največ zanimanja za enoposteljne sobe. »Ugodne enoposteljne sobe so tiste, ki jih stanodajalci oddajo najhitreje,« pove Lacićeva.
V svetovalnici še opažajo, da so nekateri stanodajalci v zadnjih septembrskih dneh v želji, da bi jim še uspelo oddati prazne sobe, pripravljeni nekoliko spustiti tudi najemnino. In najemnine so, pojasnjuje Petek, zaradi krize precej nižje, kot so bile pred leti. »Če je bilo leta 2008 treba za garsonjero odšteti okoli 500 evrov na mesec, lahko danes najemnik najde garsonjero s približno 280 evri mesečne najemnine,« primer navede sogovornik.
»Za tiste, ki se prehranjujejo zunaj«
Čeprav Lacićeva ocenjuje, da so sobe, ki so trenutno na njihovem seznamu prostih sob, večinoma čiste in lepo urejene, in smo tudi sami med brskanjem po različnih spletnih straneh našli kar nekaj lično opremljenih sob z zmerno najemnino, pa lahko študenti, ki te dni prebirajo nepremičninske oglase, naletijo na tudi bolj ali manj nenavadne ponudbe.
»Soba leži v strogem centru in ni del širšega stanovanja, temveč je neodvisna enota. Pripada ji majhna kopalnica s tušem in umivalnikom ter stranišče, ki je od sobe oddaljeno deset metrov po hodniku. Opremljena je še z dvojno posteljo, mizo, stolom, novim hladilnikom ter grelnikom za kavo ali čaj in enojnim električnim kuhalnikom. Kuhinje ni, zato je primerna za tiste, ki se prehranjujejo zunaj oziroma ne kuhajo,« na primer vabi oglas, objavljen na družbenem omrežju v skupini, kjer predvsem študenti in mladi najemniki iščejo streho nad glavo. Najemodajalec pričakuje mesečno 170 evrov najemnine in ocenjuje, da bi bivanje v sobi najemnika skupaj s stroški mesečno stalo 250 evrov. V drugem zapisu dekle išče sostanovalko v garsonjeri. Sodeč po slikah je malo stanovanjce sicer v celoti obnovljeno in sodobno opremljeno, a je iz oglasa razvidno, da sostanovalka veliko prostora v novem domu najbrž ne bi imela. »Zaželeno je, da ima rada pse, saj v garsonjeri bivata tudi dve moji psički, ki sta vajeni bivanja v stanovanju in ne povzročata nevšečnosti,« k vselitvi v zgolj 25 kvadratnih metrov velik prostor vabi študentka. Za posteljo, ki se potegne izpod omare, bi bilo treba odšteti 150 evrov, v znesek so vključeni tudi stroški.
Nenapovedani obiski lastnikov
»Nekateri stanodajalci radi postavijo tudi kakšne pogoje,« še pojasnjuje Lacićeva, ki sicer prepovedi ali nezaželenosti obiskov v oglasih ne opazi pogosto, večkrat pa, pravi sogovornica, najemodajalci v objavi zapišejo, da želijo nekadilca, in določijo tudi, ali naj bo novi sostanovalec dekle ali fant. »Predvsem takrat, ko v dvoposteljni sobi že biva dekle, potem tudi za to drugo posteljo običajno iščejo dekle.«
Ko se študenti prebijejo skozi vse objavljene oglase, si uspešno ogledajo stanovanje in se vselijo v novo domovanje, pa se za nekatere neprijetni dogodki šele začnejo. »Ko sem se prvo leto preselila v Ljubljano, sem stanovala v prehodni sobi, skozi katero si prišel v sobo sostanovalke. Vsega skupaj nas je bilo pet, stanovanje pa je bilo opremljeno s starim pohištvom. A to ni bil največji problem, veliko bolj moteče je bilo obnašanje lastnika. Nenapovedano je prihajal v stanovanje in negodoval, zakaj imamo ob enih zjutraj luč v kuhinji,« se svojega prvega doma v Ljubljani nerada spominja študentka ekonomije Mojca. »S fantom živim v približno 50 kvadratov velikem stanovanju z balkonom. Najemnina je 400 evrov, stroški pa fiksni – 180 evrov. Na koncu leta bomo naredili obračun in upam, da kaj dobiva nazaj,« pa svoje stanovanjske razmere v prestolnici opiše njena kolegica, a ob tem pristavi, da je stanovanje iskala izključno v Šiški. »Kje drugje bi verjetno našla tudi kaj cenejšega,« meni sogovornica, ki ocenjuje, da je to, kako ugodno stanovanje uspejo najti študenti, odvisno tudi od tega, kako so prilagodljivi glede lokacije.
