Čeprav je včeraj zeleno mejo pri Rigoncah v treh skupinah prestopilo okrog šest tisoč prebežnikov, je vse skupaj delovalo nekoliko bolj umirjeno kot prejšnje dni. Vsaj videti je bilo tako. A informacije so si zelo nasprotujoče. Od tega, da nimajo vode in hrane, do tega, da je vsega dovolj. Kot poudarjajo prav vsi prostovoljci in humanitarne organizacije, ki delujejo na območju Rigonc, Dobove in Brežic, je treba nujno delovati usklajeno, sicer je nemogoče učinkovito pomagati.
Pravih informacij ni, zato ves čas improvizirajo
»V avtu imava vodo. Ampak ugotavljava, da imajo begunci tu v Rigoncah trenutno dovolj vode in hrane. Zato se bova najbrž vrnila pozneje,« je dejala prostovoljka Bettina iz Avstrije. »Skušamo sodelovati z vsemi, tako s policijo, z UNHCR, vojsko in seveda Rdečim križem, kajti brez sodelovanja je nemogoče biti učinkovit. Nesmiselno je delati na svojo pest. Ogromno ljudi želi pomagati, ampak če tega ne narediš prav, je lahko problem.«
Kot poudarja prostovoljec Robert iz Nizozemske, je precej težko dobiti denimo informacijo, kdaj prihaja nova skupina ljudi: »Ponavadi je sploh ne dobimo, tako da ves čas improviziramo.« Robert je po tem, ko je pomagal po drugih evropskih državah, včeraj prišel v Slovenijo. Meni, da so to težji prvi dnevi za našo državo. »Tudi drugod je bilo zelo podobno, v začetku precej kaotično stanje, potem pa je bilo lažje. Ko se bodo umirile politične strasti med Slovenijo in Hrvaško, se bo tudi situacija na terenu precej izboljšala.«
Ljudje v Rigoncah, Dobovi in Brežicah so (še) strpni, skušajo pomagati, kolikor lahko, v prostore zbirališč humanitarne pomoči ves čas nosijo vreče s toplimi oblačili, obutvijo, hrano. Strpnost in dobrodelnost domačinov pozitivno preseneča tudi Bettino: »Bila sem na Madžarskem, a ljudje so tam precej bolj zaprti, zadržani do beguncev. Tukaj pa so domačini odprti, radi pomagajo, kolikor se da. Ko sva šla v Lidl kupit paleto vode, prek tisoč plastenk je bilo na njej, je trgovina še eno paleto podarila. Kar nisva mogla verjeti.«
Prebivalci Rigonc večinoma s sočutjem spremljajo kalvarijo beguncev, čeprav tu in tam komu tudi že »poči film«. Ko smo naleteli na gručo domačinov, je enemu od njih prekipelo. »Vsak dan helikopterji, sirene, rešilci. Tega enostavno ne zdržim več,« je zavpil. In zajokal: »Po moji njivi gredo. Vse bodo pomendrali. Saj nič več ne bo raslo!« Krajani so ga mirili: »So pač izredne razmere.« In treba bo še malo potrpeti, ugotavlja Zvone Pavlin, predsednik vaške skupnosti Rigonce. Krajani so popoldne v roke spet vzeli lopate in vile in vsaj za silo počistili cesto, travnik, njivo. Do naslednje kolone beguncev, ki je v tistem trenutku že prestopala zeleno mejo pri Rigoncah.
Treba je misliti tudi na varnost prostovoljcev
Večkrat se je že pojavilo vprašanje, zakaj na prehodu Rigonce, kjer na tisoče ljudi po več ur sedi na mokri zemlji in čaka, da jih odpeljejo naprej, ni prostovoljcev. Zdenka Močnik, vodja izpostave Civilne zaščite Brežice, izpostavlja skrb za varnost prostovoljcev: »Glede nujnosti oskrbe posameznih lokacij se usklajujemo s policijo. Če se ugotovi, da se bodo ljudje na Rigoncah zadrževali daljši čas, skušamo zagotoviti vodo in hrano. A če policija oceni, da bi prevelika množica lahko ogrožala naše prostovoljce, se tudi hrana, ki je že v vozilih, umakne in se počaka na ugodnejši moment.«
Tudi po mnenju Roka Filipčiča, člana Adre, humanitarnega društva adventistične krščanske cerkve, bi lahko nastal kaos, če bi vsak delil pomoč po svoje. Tako pa se humanitarne organizacije, kolikor je mogoče, usklajujejo med seboj. »Mi trenutno oskrbujemo začasni center v Dobovi. Tam komuniciramo z vsemi, s policijo, vojsko. Je pa res, da se seveda lahko zgodi, da v nekem trenutku begunci ostanejo brez vode in hrane, kajti ne moreš kar naenkrat oskrbeti tako velike množice.«
Da je koordinirano delovanje prostovoljcev zelo pomembno, kaže neprijeten dogodek, ko je skupina prostovoljcev, ki se je predstavljala za člane Rdečega križa, beguncem delila hrano. »Ko jih je policija preverjala, se je izkazalo, da z Rdečim križem nimajo nobene zveze. Nihče jih ni poznal. Policija jim je odvzela izkaznice. Zato res pozivamo ljudi, če želijo pomagati, naj se najprej javijo civilni zaščiti, tuji prostovoljci pa registrirajo na Rdečem križu v Ljubljani,« poziva Antonia Zaniuk, predsednica občinskega združenja Rdečega križa Brežice.
