Na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, so potrdili, da so v proračunih za prihodnji dve leti za obnovo učbeniških skladov predvideni po trije milijoni evrov in ne sprva predvidenih šest. Če bosta proračuna sprejeta v takšni obliki, bo s tem porušen tudi novi, dolgoročnejši model oskrbe z učbeniki, ki ga aktivno pripravlja delovna skupina in ga je blagoslovilo tudi ministrstvo.
Najprej hitri, zdaj zmerni
S predvidenimi šestimi milijoni evrov bi jim namreč prihodnje leto uspelo dokončno zamenjati zastarele in dotrajane učbenike v učbeniških skladih, česar se je ministrstvo lotilo že v lanskem šolskem letu, ko je zagotovilo denar za posodobitev učbenikov za tretjo triado. Na takšni proračunski postavki temelji tudi nov model oskrbe z učbeniki, ki ga od septembra pripravlja delovna skupina z Aljušem Pertinačem na čelu. Kot izhaja iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, bi po omenjenem modelu vlada nato tudi vsako nadaljnje leto zagotovila po šest milijonov evrov, s katerimi bi omogočila posodabljanje celotnega fonda učbenikov vsaka štiri leta in brezplačno uporabo za vse učence. Od leta 2019 naprej bi država sofinancirala tudi delovne zvezke, tako da starši učencev iz druge triade zanje ne bi plačali več kot 60, starši učencev iz tretje triade pa ne več kot 90 evrov.
Čeprav je izhodišča, ki temeljijo na dvakrat višji proračunski postavki, ministrstvo predhodno potrdilo, pa zdaj vztraja, da »se je prenova učbeniških skladov začela v letu 2015 z zavedanjem, da je prenovo mogoče izvesti v treh letih«. Kaj to pomeni za nadaljnje delo 14-članske skupine, Pertinač ni želel ugibati, ga pa skrbi, kakšno kredibilnost takšno spreminjanje dogovora daje ministrstvu pri preostalih deležnikih.
Manjkajoči podatki
Druga težava je tudi nejasen delež že zamenjanih učbenikov za tretjo triado. Ministrstvo je za to prvo etapo sprva obljubilo štiri milijone evrov, vsoto nato razpolovilo, po burnih odzivih pa poleti vendarle našlo še dodaten milijon. A ker še tik pred zdajci ni bilo jasno, ali bo zagotovljenega dovolj denarja, so nekatere šole učbenike naročale precej zadržano, saj se niso želele same znajti v finančnih težavah. Predsednik odbora za učbenike pri GZS Miha Kovač je zato prepričan, da je ostalo v skladih od 20 do 25 odstotkov starih učbenikov. »Ne razumem pa, zakaj na ministrstvu ne pridobijo konkretnih in natančnih podatkov neposredno od šol,« je začuden Kovač, ki sklepa, da se realnih podatkov očitno bojijo prav zaradi pomanjkanja denarja. Čeprav na ministrstvu vztrajajo, da je šolam uspelo posodobiti učbeniški sklad »v skladu s svojimi načrtovanji«, neuradno že pripravljajo okrožnico, s katero bodo natančneje ugotavljali stanje. »Zamenjava učbenikov za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje je še vedno predvidena, če šoli ni uspelo zamenjati vseh potrebnih učbenikov,« zagotavljajo.
Šole, kot je znano, že štiri leta poučujejo po prenovljenih učnih načrtih, ki pa niso v skladu z zastarelimi učbeniki v učbeniških skladih. V protizakonit položaj jih je prisilila država sama, saj posodobitve skladov zaradi varčevanja ni dovolila.
