»Vse stranke, ki se bodo uvrstile v parlament, pozivam k poenotenju za sprejetje nove civilne ustave,« je po razglasitvi volilnih rezultatov zbrani množici klical turški premier Ahmet Davutoglu. Govoril je v volilni noči, ko je Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) presenetljivo dobila absolutno večino na ponovljenih parlamentarnih volitvah, na katere so Turki morali že drugič v tem letu zaradi propadlih koalicijskih pogajanj. Koalicijski pogovori z drugouvrščeno Republikansko stranko (CHP) so po junijskih volitvah spodleteli zaradi razhajajočih se pogledov o uvedbi predsedniškega sistema, ki ga Erdogan še vedno zagovarja, ter glede zunanjepolitičnih vprašanj – predvsem o turški vlogi za končanje državljanske vojne v Siriji.
AKP daleč od ustavne večine
Že trinajst let vladajoča stranka AKP je v niz sedmih volilnih zmag (štirih na parlamentarnih, dveh na lokalnih in eni na predsedniških volitvah) in dvema dobljenima referendumoma v nedeljo tako dodala eno izmed najslajših zmag doslej. S skoraj 50 odstotki dobljenih glasov bo zaradi turškega večinskega volilnega sistema imela absolutno večino 316 poslancev v 550-članskem parlamentu. Predsednik Reçep Tayyip Erdogan bo torej ponovno vladal brez koalicijskih partnerjev, v kar bi bil prisiljen po junijskih volitvah, ko je njegova stranka dosegla devet odstotkov manj glasov.
Absolutna večina je sicer za AKP več kot dobrodošla, a predsedniku Erdoganu dobljeno število poslancev ne zagotavlja, da mu bo načrte o vzpostavitvi predsedniškega političnega sistema kar preprosto uspelo uresničiti. Zmanjkalo mu je namreč 14 poslanskih sedežev, da bi njegova stranka lahko samostojno razpisala referendum o vzpostavitvi predsedniškega sistema. Do dvotretjinske večine v parlamentu, s katero bi lahko potrdili ustavne spremembe, pa mu je zmanjkalo 51 poslancev. Če bo torej Erdogan hotel spremeniti ustavo ali razpisati referendum, bo nedvomno moral sodelovati tudi z drugimi strankami. Vendar nobena od strank, ki jim je uspelo preseči parlamentarni prag, ne zagovarja uvedbe predsedniškega sistema.
Kurdi ob četrtino poslancev
Tako kot na junijskih volitvah se je tokrat v parlament uspelo uvrstiti še trojici strank. Glavna sekularna opozicijska Republikanska stranka (CHP) je sicer imela za 0,6 odstotne točke slabši rezultat, a je dobila v resnici dve poslanski mesti več (skupno 124). Precej podpore sta utrpeli Stranka nacionalističnega gibanja (MHP), ki je izgubila slabo polovico poslanskih sedežev (v novem sklicu parlamenta bo imela 39 poslancev), in prokurdska Demokratična ljudska stranka (HDP), ki je izgubila slabo četrtino poslanskih sedežev (zdaj jih bo imela 59). Sopredsedujoči HDP Selahatin Demirtas je volitve že kritiziral, rekoč, da njegova stranka zaradi napadov na kurdskih območjih ni mogla voditi prave volilne kampanje. Erdogan je mednarodno skupnost pozval k spoštovanju volilnega izida. Iz EU, ki si s Turčijo prizadeva skleniti akcijski načrt za zajezitev dotoka beguncev, so že dali vedeti, da bodo rezultate volitev spoštovali. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je skupaj s komisarjem za širitev Johannesom Hahnom sporočila, da so Turki na volitvah pokazali močno zavezanost demokraciji, EU pa se veseli sodelovanja z novo turško vlado.
