Francija s povračilnimi letalskimi napadi na mudžahide v Siriji

Za letalski napad se je predsednik Francois Hollande odločil na sobotnem sestanku nacionalnega varnostnega sveta, v noči na nedeljo pa je po navedbah francoskega obrambnega ministrstva ducat letal odvrglo bombe na poveljstvo islamskih skrajnežev v Raki ter tamkajšnje vojaško vadišče in skladišče orožja. Oba naj bi uničili, vendar pa prave potrditve uspešnosti akcije ni bilo, saj verodostojnih informacij s terena ni. Zanašati se je mogoče le na posredne vire in nasprotujoče si vesti, da so bili na eni strani cilji dobro izbrani s pomočjo obveščevalnih podatkov, ki so jih prispevale tudi ZDA, po drugi pa, da so bombe udarjale v prazno oziroma po že tako tam teroriziranem civilnem prebivalstvu. Nepotrjena poročila prikritih aktivistov organizacij za človekove pravice na ozemlju, ki ga dokaj raztegljivo nadzorujejo mudžahidi IS, niso posredovala podatkov o sprejetih civilnih žrtvah v bolnišnicah v Raki, so pa navajala, da so bili tarča napada tudi bolnišnica, poslopje muzeja ter stavbe v mestnem okrožju in stadion. Francija v preteklosti skorajda ni sodelovala v letalskih napadih ameriško vodene koalicije na območju Sirije, ampak le v Iraku, povod za to pa je bila pariška ocena, da bi z napadi na Al Asadove nasprotnike zgolj krepili režim v Damasku. Zračni napad so francoska letala sprožila okoli pol osmih zvečer po srednjeevropskem času, v njem je sodelovalo 12 letal, ki so poletela iz sosednje Jordanije in Združenih arabskih emiratov, trajal pa je do okoli polnoči. Kaled Al Homsi, protivladni aktivist iz Palmire, ki se zaradi lastne varnosti predstavlja na twitterju pod tem psevdonimom, sicer pa naj bi bil v sorodstvu z obglavljenim arheologom Kaledom Al Asadom, je ob tem prek spleta zaprosil Francijo, naj se ne zateka k tovrstnemu maščevanju, ker vsi prebivalci Rake niso skrajni islamisti, ampak njihovi ujetniki in civilne žrtve. Francija je sicer začela sodelovati v letalskih napadih na IS septembra lani in jih je doslej izvedla okoli 280.

Nov letalski napad v Siriji so danes izvedle tudi ameriške sile. Tokrat so bile prvič njihova tarča cisterne, s katerimi mudžahidi prevažajo nafto iz Sirije in jo nato prodajajo na črnem trgu in se s tem financirajo. Več kot 100 cistern v bližini sirsko-iraške meje pri Abu Kamalu je raketiralo šest letal, nameščenih v Turčiji, po pisanju New York Timesa pa so akcijo v Pentagonu načrtovali že pred petkovim terorističnim napadom v Parizu. IS s prodajo nafte pridobi okoli 40 milijonov dolarjev na mesec, ki jih porabi za financiranje ekstremističnih operacij in nadzor nad precejšnjim delom iraškega in sirskega ozemlja. ZDA so se do zdaj izogibale napadom na cisterne zaradi civilnih žrtev, tokrat pa so voznike z letaki nanje tudi opozorili. Operacijo, katere tarča je bilo skoraj tristo tovornjakov, so v Pentagonu poimenovali »Plimni val 2« po vzoru Plimnega vala iz druge svetovne vojne, v katerem so ZDA bombardirale devet romunskih rafinerij, da bi preprečili oskrbo nacistične Nemčije z nafto. de