Ko je ogroženo človeško življenje, zaradi vojne ali pomanjkanja osnovnih potrebščin, hrane, je razumljivo, da taki ljudje morajo nekaj narediti, nekam oditi, sicer umrejo. Večinoma ti ljudje ostanejo tam, kjer so, pričakujejo pomoč in če je ni, umrejo.
Tako se stalno dogaja povsod po svetu, najbolj nam znajo to predstaviti v državah osrednje Afrike, za katere zbiramo prispevke... Ti ljudje, ki zdaj masovno hitijo na sever Evrope, so nekaj povsem drugega. Večinoma so to mladi moški ne brez denarja, le malo je žensk in otrok. Ti »begunci« nimajo osnovnih eksistenčnih težav, saj bi v tem primeru z veseljem ostali kjer koli, v Grčiji, Turčiji ali Sloveniji, le da ne bi bili smrtno ogroženi.
Če tem »beguncem« Slovenija ne predstavlja obljubljene dežele, so zahtevnejši od nas samih – tudi Slovenci bežijo za boljšimi pogoji v tujino, seveda na drugačen način.
Vprašanje je tudi, ali gre za realno opravičljivo romanje v Evropo – je ta nenaden eksodus res spontan ali je le del projekta, po katerem se je Ameriko spravilo na kolena, Evropo pa se bo spravilo na kolena z lastno imigracijsko in socialno politiko? Le zakaj prav nobenega azilanta ne sprejmejo bogate zalivske države?
Po mednarodnem pravu mora vsaka država poskrbeti za svoje državljane, mora jim zagotoviti osnovne potrebščine, stanovanje, hrano... V tem primeru imamo opraviti z državami, kjer se vsakodnevno porabljajo enormna sredstva za lokalne vojne za oblast, kolateralno škodo v obliki socialnega in materialnega bremena pa naj nosijo druge države, tiste, ki te mednarodne obveze jemljejo resno. Ali je mednarodno pravo že reagiralo?
Sprašujem se tudi, zakaj ljudje bežijo iz lastnih njim očitno neprijaznih držav, katerim vladajo politike in ljudje, ki so jih prav ti begunci tudi izvolili in jim zaupali. Če so jih izvolili, so sami odgovorni za nastalo stanje in so tudi sami odgovorni za razrešitev zadeve z izvolitvijo novih ali drugačnih političnih opcij. Z bežanjem po Evropi ne bodo ničesar spremenili. Prihajajoče množice si ne želijo evropske geografije, socialnega, niti kulturnega okolja, veliko raje bi ostali doma in spodobno živeli, zato s tem ničesar dolgoročno ne rešujejo.
In sprašujem se tudi, kaj počne evropska politika, ki ni sposobna bobu reči bob in je nasedla emigracijskemu napadu, ki destabilizira politični in ekonomski ustroj Evrope. Leve opcije niso sposobne predstaviti konkretne in realne rešitve, nočejo razumeti, da ni problem humanitarnost, ampak še sprejemljiv ekonomski domet Evrope. To pa je voda na mlin desnim ekstremnim politikam.
Bojko Jerman, Dolsko
