Bohinjci so izkoristili še zadnjo priložnost in ministrstvu za okolje poslali ostre pripombe na uredbo o načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka. Na podlagi načrta upravljanja parka, ki so ga po petih letih vendarle sprejeli v svetu zavoda Triglavski narodni park, je ministrstvo pripravilo predlog uredbe, pravkar pa je zaključilo zbiranje pripomb nanjo, preden jo bo obravnavala vlada. »Načrt je poguben za Bohinj oziroma za tiste, ki živijo in gospodarijo na območju parka. A se bojim, da ga bo vlada kljub temu sprejela in se bo požvižgala na mnenje prebivalcev,« pravi župan občine Bohinj Franc Kramar. Blejci svojih pripomb ne bodo pošiljali ministrstvu, nam je povedal direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon, saj podpirajo bohinjske. Tolminci pa bistvenih pripomb k načrtu nimajo, je dejal župan Tolmina Uroš Brežan.
V imenu varovanja narave pozabili na ljudi
»Narodni park bi moral biti vzoren primer uspešnega usklajevanja različnih interesov, usmerjenih k istemu cilju – ohranjeni naravi, krajini ter kulturni dediščini, trajnostnemu razvoju, ohranitvi poselitve in ustrezni kakovosti življenja prebivalcev. Trenutno pa so v upravljalskem načrtu med cilji omenjeni le ohranjanje narave, krajine in kulturne dediščine. Na trajnostni razvoj, ohranjanje poselitve in ustrezne kakovosti življenja pa dokument pozablja,« opozarja Kramar. »Obiskovalce narodnega parka privlači tudi človeški faktor, to so prijazni in gostoljubni domačini ter njihov pristen odnos,« je prepričan. Po njegovem bi morali biti kot vrednota v dokumentu opredeljeni tudi njegovi prebivalci. Prav ti so namreč s svojim delovanjem na tem območju ustvarili kulturno krajino in ohranili naravo.
Bohinjci pa ne želijo le tovrstnega priznanja, pač pa bi radi za park še vedno dejavno skrbeli. Radi bi gospodarili s svojimi gozdovi, ki bi jih s tem pomlajevali, enako bi z nabiranjem gob in drugih plodov, ki je sedaj prepovedano, skrbeli za njihovo ohranjanje. Da bi vse to lahko počeli, bi radi uredili gozdne ceste po planinah in planinske postojanke vključili v svojo turistično ponudbo, podobno kot Triglavski narodni park svoje koče kot izhodišča za izlete na svoji spletni strani ponuja turnim smučarjem, navaja Kramar. Namesto tega pa so ceste po planinah vse slabše, zaradi česar trpijo tudi javne storitve, vse manj je tudi zaposlitvenih možnosti, medtem ko zahteve za ravnanje z lastnino z vidika varovanja narave naraščajo in vse več je birokratskih ovir.
Park občinam prinaša tudi koristi
Največji del Triglavskega narodnega parka leži v občini Bohinj, saj v njem živi 2000 občanov, park pa je tudi v občinah Bled, Jesenice, Kranjska Gora, Tolmin in Bovec. V drugih občinah so tovrstne težave zaradi manjšega deleža parka na njihovem območju manjše. Tako v Tolminu opozarjajo, da imajo od parka tudi koristi, med katere štejejo množično obiskanost naravnih znamenitosti. Med težavami, s katerimi se soočajo, pa je predvsem prepoved gorskega kolesarjenja v tretjem območju parka, ki se je, prepričani so, da kot napaka, pojavila v zakonu o Triglavskem narodnem parku leta 2010. A ker to ne sodi neposredno v upravljalski načrt, bodo to nerodnost, ki krni turistično ponudbo v tem delu Slovenije, skušali rešiti posebej.
