Minister za finance Dušan Mramor, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in dekanka ekonomske fakultete Metka Tekavčič s svojimi odzivi na razkritja o nezakonitem izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost dokazujejo, da se niti malo ne zavedajo moralne spornosti svojega početja, kaj šele vseh njegovih negativnih posledic za visoko šolstvo in celotno družbo, sta včeraj družno menila Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), in Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam. Sindikata oba ministra pozivata, naj odstopita, saj nista več verodostojna.
Kar zadeva dekanko fakultete, ki se je »proslavila« z rekordnimi popravki plač izbrancev (koliko znašajo nezakonita izplačila v celoti, ni znano; to bi lahko razkrila le revizija), pa rektorju univerze Ivanu Svetliku predlagata, naj presodi, ali je Metka Tekavčič, ki daje študentom ekonomije tako slab zgled, sploh še primerna za vodenje ekonomske fakultete. »Če bo tudi ta afera minila brez epiloga in zanjo ne bo nihče prevzel politične in moralne odgovornosti, se bo kriza vrednot nadaljevala,« je stališče obeh sindikatov povzel Jakob Počivavšek, Pergam. Marinčič je opozoril tudi na hude pritiske na nekatere novinarje, ki jih izvajajo vpleteni v to afero.
Afere posledica komercializacije
Po mnenju Gorazda Kovačiča, predsednika VSS na ljubljanski univerzi, so vse afere, ki v zadnjih letih pretresajo univerze, posledica divje komercializacije, ki poteka v delu visokega šolstva. Dober primer je ekonomska fakulteta, s katere prihajata kar dva ministra. »Ozek krog privilegiranih praviloma vodstvenih oseb univerzo razume kot priložnost za zasebni posel,« je dejal Kovačič. Služijo z ekspertizami, šolninami in drugimi komercialnimi dejavnostmi, pri tem parazitirajo v javnih sredstvih. »Dober primer je združevanje predavanj za redne in izredne študente. Stroške za oboje krije državni proračun, šolnine pa se prelivajo v dobiček posameznikov.«
Ustavno sodišče je že pred sedmimi leti zahtevalo, da pristojno ministrstvo zakonsko opredeli javno službo v visokem šolstvu, se pravi, kolikšen naj bo obseg proračunsko financiranega, za študente brezplačnega študija. In vendar ministrstvo tega še ni storilo. Tega zelo verjetno ne bo uredila niti nastajajoča novela zakona o visokem šolstvu, se bojita Kovačič in Marinčič. Ena ključnih točk novele bo namreč tako imenovana internacionalizacija. Zanjo si že dolgo prizadevata omenjena ministra, njuna ambicija je pritegniti tuje samoplačniške študente. Novela naj bi omogočila, da bodo predavalnice lahko na stežaj odprle vrata angleško govorečim študentom. Mimogrede, tako bi legalizirali, kar ekonomska fakulteta že počne. Temeljni steber financiranj naj bi po modelu, ki ga bo uzakonila novela, obsegal sredstva za redni študij, iz tako imenovanega razvojnega stebra pa bi šla sredstva za internacionalizacijo. »Od tega bo največ dobila ekonomska fakulteta; izobraževalna ministrica je očitno odposlanka, ki bo poskrbela za njene interese,« je bil oster Kovačič.
Manj brezplačnega študija
Kot pojasnjuje, ni nujno slabo, če bo na naših univerzah študiralo več tujih študentov, slabo pa bo, če bodo sem prihajali študirat zaradi socialnega statusa, ki ga država zagotavlja študirajočim, in če bo zakon omogočal, da se pridružijo redno študirajočim. To bi namreč pomenilo mešanje javnega in zasebnega, privede pa lahko tudi do krčenja socialnih pravic študentov. »Tuji študentje, zlasti iz neevropskih držav, ne bi prišli k nam, ker so naši programi konkurenčni Cambridgeu, temveč zaradi statusa. S tem bi se bistveno poslabšala dostopnost brezplačnega študija za naše državljane,« se boji Kovačič. Po drugem možnem scenariju bi internacionalizirali le izredni študij. Taka rešitev je povsem legitimna, a tak študij, poudarja, naj vzdržuje sam sebe, finančno in organizacijsko naj bo ločen od rednega.
Ministrico Makovec-Brenčičevo smo povprašali, ali so strahovi sindikatov, da tudi v zakonski noveli ne bo opredeljena javna služba v visokem šolstvu, upravičeni. Z ministrstva so nam odgovorili, da bodo z novelo »urejali predvsem področje internacionalizacije, kakovosti in financiranja«, pri tem bodo sledili odločbi ustavnega sodišča. Vsebina novele bo znana konec meseca. Celovito naj bi področje terciarnega izobraževanja uredili z zakonom, ki bo »naslavljal tudi izredni študij, ki se je v zadnjih letih zmanjšal, obseg pa še tudi naprej upada«.
