Sean Penn je igralec, o katerem se v zadnjih dneh največ govori. Pa ne zaradi njegovih vlog, temveč zaradi intervjuja z narkošefom El Chapom. Zaradi tega ga nekateri – recimo Donald Trump – slavijo, drugi pa mu očitajo, da se druži s kriminalci. Zabavni so tudi komentarji na spletu. Nekdo je zapisal, da je res škoda, da Cia Seana Penna ni poslala na intervju z Osamo bin Ladnom, saj bi tako prihranili veliko proračunskega denarja, porabljenega za lovljenje terorista.
Junak zagovornikov človekovih pravic
Sean Penn je verjetno najbolj politično dejaven od vseh ameriških igralcev. Njegove poteze so nenavadne, kontroverzne in pogosto izzovejo različne odzive. Leta 2003 je denimo odšel v Irak, da bi, kot je dejal, »odkril poglobljeno razumevanje konflikta«. Med obiskom si je ogledal otroško bolnišnico in bil neke vrste človeški ščit pred ponovno ameriško invazijo na Irak. A sestal se je tudi s Tarikom Azizom, namestnikom Sadama Huseina. Aziz je kasneje Penna hvalil zaradi »njegovega nasprotovanja vojni«. Ko se je iraški režim sesul, so Američani Aziza obsodili za zločine proti človeštvu in zaprli.
Penna so leta 2006 v New Yorkerju opisali kot »solo državljansko stražo«. In res, naj bo to fotografija z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom, akcije na Haitiju ali intervjuji za Huffington Post in San Francisco Chronicle, vse je vedno naletelo na velik odmev. Postal je neke vrste zvezdnik ameriške levice, junak zagovornikov človekovih pravic. Leta 2002 je denimo plačal 56.000 dolarjev, da je v Washington Postu objavil odprto pismo predsedniku Georgeu Bushu, v katerem ga je pozval, naj omili agresivno bližnjevzhodno politiko. »Rotim vas, gospod predsednik, poslušajte Gershwina, preberite kakšno poglavje Stegnerja ali Saroyana,« je zapisal. Čeprav se mnogim to pismo ni zdelo pravi način vmešavanja v ameriško zunanjo politiko, je bil nad njim navdušen venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je pismo citiral v svojih govorih, v katerih je napadal predsednika Busha.
Prijatelj Chaveza in Castra
Penn in Chavez sta bila nasploh velika prijatelja. Večkrat sta se srečala in ko je leta 2013 Chavez umrl, je Penn izjavil, da je Amerika izgubila prijatelja. Kot je znano, Amerika ni bi bila zelo prijateljska s Chavezom. Kot še do pred kratkim ni bila s Kubo. A kljub temu je Penn leta 2008 intervjuval kubanskega predsednika Raula Castra. Pravzaprav je bil ta intervju prvi mednarodni intervju Raula Castra. A Penn je seveda srečal tudi Fidela Castra, leta 2001. V pogovoru z njim je igralec dejal, da se zelo zanima za zgodovino Južne Amerike.
Glede Južne Amerike še vedno ni razjasnjena igralčeva vloga pri izpustitvi ameriškega podjetnika Jacoba Ostreicherja iz bolivijske ječe, ker je bil osumljen pranja denarja. Penn naj bi za njegovo izpustitev posredoval pri bolivijskem predsedniku Evu Moralesu, a ta povezava ni bila raziskana niti pred komisijo ameriškega zunanjega ministrstva, kjer je moral Sean Penn pričati leta 2013.
Največ odobravanja pa je igralec vzbudil s svojim delovanjem po potresu na Haitiju. Ustanovil je dobrodelno organizacijo J/P Haitian Relief in na otoku preživel skoraj leto dni ter zgradil začasna bivališča za 55.000 ljudi. Podobno je deloval tudi v času orkana Katrina, ko se je vozil po New Orelansu s puško v roki in reševal ponesrečene. Ko so mu očitali, da je bilo to le piarovsko fotografiranje, je dejal, da bo »naslednjič, ko bo priča z..., ki ga naredijo mediji in vlada, poklical fotografe«. Zanj se res zdi, da vse, kar počne, dela zaradi svojega prepričanja in ne zaradi slave.
