Nadzorniki NLB so sprejeli odstop Janka Medje, ki je na čelu največje slovenske banke preživel nekaj več kot tri leta, zaznamovana s sanacijo bank in številnimi aferami. Na sredini skupščini naj bi ga želel s položaja umakniti Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Marko Jazbec, a ga je Medja prehitel.
»Očitno v zadnjem času obstajajo razhajanja v mojih pogledih na vodenje banke in pogledih nekaterih, ki zastopajo Republiko Slovenijo,« je našel krivce za svoj odhod, preden je napovedal, da bo vodenje banke začasno prevzel dosedanji član uprave Blaž Brodnjak. Kot možni zamenjavi na čelu banke sta se sicer v preteklih dneh pojavljala Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, in Igo Gruden, ki vodi Probanko.
Davkoplačevalske milijarde tlakovale pot do dobičkov
Sedaj že nekdanji predsednik uprave NLB je bil redkobeseden v nastopu pred novinarji. Na vprašanja ni želel odgovarjati. V kratkem govoru je poudaril, da banko zapušča »v dobri kondiciji, z odličnimi rezultati in dobrimi trendi«. Pripravljeno torej za privatizacijo, ki se mora zgoditi do konca leta 2017.
Kar nekoliko nostalgično se je spomnil svojih začetkov leta 2012 in seznama ciljev na petih področjih, ki jih je po njegovi oceni NLB tudi dosegla. »Želeli smo prečistiti portfelj kreditov, povrniti banki ugled, ponovno vzbuditi zaupanje pri strankah, ponos med zaposlenimi in seveda izboljšati poslovne rezultate,« je našteval.
Vsaj pri zadnjem mu ne gre oporekati, predvsem ko je govor o dobičkih. Skupina NLB je enormno, 1,44 milijarde evrov visoko izgubo iz leta 2013 leto pozneje nasledila z 62 milijoni evrov dobička. Lani naj bi ta po preliminarnih ocenah še dodatno zrasel. A pri tem ne gre pozabiti, da matični banki zaradi skromnejšega posojanja še naprej padajo prihodki. V treh četrtletjih lani so se čisti obrestni prihodki znižali za debelih osem odstotkov, medtem ko so čisti neobrestni prihodki padli za devet odstotkov. Prav lahko se torej zgodi, da se bodo poslovni uspehi na krilih zniževanja stroškov počasi izpeli.
Prav tako ne moremo mimo dejstva, da so današnje poslovne rezultate pravzaprav omogočili davkoplačevalci, ki so v procesu sanacije NLB dokapitalizirali z 1,55 milijarde evrov. Toda tudi ogromen znesek in prenos skoraj 2,3 milijarde evrov slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) očitno ne zadostujeta, da bi lahko mirne vesti odkljukali prvo domačo nalogo z Medjevega seznama (čiščenje kreditnega portfelja). Skupina NLB je imela namreč ob koncu lanskega septembra v svojih bilancah še vedno več kot 22 odstotkov slabih posojil.
Od audija do spornega kadrovanja
Podobno lahko postavimo pod vprašaj uresničevanje ciljev povrnitve ugleda bank, zaupanja strank in ponosa med zaposlenimi. Mnoge med slednjimi je zagotovo prizadela vpeljava sistema, ki finančno spodbuja ovaduštvo. Izpolnitev drugih dveh ciljev so preprečevale številne afere.
Prva je udarila spomladi leta 2013, in sicer v obliki prestižnega vozila audi A6, ki si ga je Medja omislil v času velikih finančnih težav in varčevanja v banki. Po medijskem pritisku se je moral odreči luksuzni limuzini zaradi dobre volje ljudstva. Včeraj se je odpeljal domov s passatom.
Afera preveč?
Istega leta je udarila afera, povezana z visokimi plačili kadrovski agenciji Korn Ferry International (KFI). NLB ji je za iskanje članov uprave in nadzornega sveta plačala kar 680.000 evrov. Pogodbo s KFI naj bi NLB podpisala leta 2012, še pod vodstvom Boža Jašoviča, a na zahtevo nadzornega sveta, ki ga je tedaj vodil Medja. V slednjem je KFI zanimivo prepoznala naslednjega predsednika uprave. Kljub temu je korupcijska komisija (KPK) Medjo oprala suma korupcije ali nasprotja interesov pri najemu kadrovske agencije KFI.
Pestro dogajanje v letu 2013 je zaključila kriminalistična preiskava Medje zaradi sumov zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja še v času, ko je bil član uprave banke Unicredit. Afere so nato za nekaj mesecev preglasili stresni testi in bančna sanacija. A ne za dolgo. Poleti 2014 smo v Dnevniku razkrili, da si je član uprave Nima Motazed z blagoslovom Medje in Brodnjaka za svojo 130.000 evrov vredno vezano vlogo izposloval skoraj 0,5 odstotne točke višjo depozitno obrestno mero kot običajni komitenti.
Veliko prahu je v medijih dvignila tudi pogodba NLB z družbo R.U.R. v lasti Draga Kosa. Za forenzični pregled kreditnih map naj bi NLB Kosovemu podjetju nakazala okoli med 660.000 in slabega milijona evrov – odvisno, koga vprašate. Poslovno sodelovanje naj bi razdražilo kar nekaj politikov v vladi, o njem je razpravljala tudi komisija za nadzor javnih financ.
Medja, ki naj bi bil v prostem času strasten in uspešen igralec pokra, je očitno na čelu največje slovenske banke doživel afero preveč. Verjetno je pričakoval, da ga bo Jazbec – član uprave leta 2012, ki jo je kot prvi nadzornik NLB zamenjal Medja – na sredini skupščini odstavil s položaja. Zato je odvrgel karte in odstopil.
