Potem ko je pretekli teden uspešno opravil pogajanja o reformi EU v Bruslju, je britanski premier David Cameron včeraj v parlamentu poslancem predstavil argumente, zakaj naj Velika Britanija ostane članica Evropske unije, rekoč, da bi odločitev za izstop na junijskem referendumu pomenila »korak v neznano«. To je bilo nenavadno zasedanje parlamenta: na isti strani argumentov so se znašli Cameron, vodja laburistov Jeremy Corbyn ter drugi opozicijski poslanci, ki podpirajo članstvo v EU. Na drugi strani se je še bolj razklala konservativna stranka, potem ko je na stran zagovornikov izstopa stopil londonski župan in poslanec Boris Johnson.
Drugega referenduma ne bo
Evropska unija »je politični projekt, ki mu resnično grozi, da uide izpod pravega demokratičnega nadzora«, je dejal priljubljeni 51-letni Johnson, potem ko ga je še kakšen dan prej Cameron nagovarjal, naj zagovarja članstvo v Evropski uniji. Toda nepredvidljivi in ambiciozni župan prestolnice se je raje odločil za potezo, ki jo analitiki ocenjujejo kot največjo politično stavo kariere: če na referendumu 23. junija Britanci zares izglasujejo odhod iz EU, bodo zelo porasle njegove možnosti, da na čelu konservativcev in premierskem stolčku zamenja Camerona. Če se Britanci odločijo v EU ostati, pa je temu scenariju bržkone za vedno onemogočil uprizoritev. Kar pomeni, da je preračunljivi Johnson bolj ali manj prepričan, da bodo Britanci Evropski uniji v resnici rekli zbogom. »Borisova odločitev, da bo sodeloval s kampanjo za odhod iz EU, pomeni eno stvar: da misli, da je to najboljša priložnost, kako lahko postane premier,« je za Reuters dejala avtorica biografije o Johnsonu Sonia Purnell.
Ob domnevno politično motivirano Johnsonovo odločitev se je med vrsticami obregnil tudi Cameron, ko je v parlamentu rekel, da »se sam ne potegujem za ponovno izvolitev – pred seboj imam le najboljše interese države«. Še očitneje je bilo sporočilo Johnsonu, ko je v parlamentu zavrnil idejo o dveh referendumih o članstvu v EU, ki jo nekateri pripisujejo Johnsonu. Po tem scenariju bi Britanci na referendumu glasovali proti članstvu, potem pa bi sledila nova pogajanja z EU, pri čemer bi domnevno lahko iztržili več kot doslej, potem pa še en referendum. Takšen scenarij je Cameron zavrnil z besedami, da »žal poznam vrsto parov, ki so začeli ločitveni postopek, ne poznam pa nobenega, ki bi ločitev začel zato, da obnovi poročne zaobljube«. Johnson se je ločil leta 1993.
Razklani konservativci
A Cameronov problem ni samo Johnson. Nasploh se sooča z razkolom v stranki. Lahko se mu zgodi, da bo za izstop iz EU več kot polovica od 330 poslancev. Trenutno jih je nekaj več za obstanek v EU, a približno sto je še neodločenih in mnogi bodo pod pritiskom svojih volilnih okrožij, naj se izrečejo proti. Cameron je imel včeraj tudi ločen govor pred poslanci stranke, da jih prepriča o nasprotnem. A prav poteza Johnsona in sedmih ministrov Cameronove vlade, ki so se izrekli za brexit, daje poslancem več poguma, da se morda odločijo kljubovati stališču predsednika vlade in stranke.
