Žal nisem zasledil prav nobenega odziva praviloma glasnih predstavnikov politične pozicije in opozicije, čeprav imajo vedno vsi polna usta visokih pravnih, moralnih in etičnih standardov, ko gre za obmetavanje drug drugega. Ne najdejo pa prepotrebnih spodbudnih besed za podporo zaposlenim v KPK, ki se ukvarjajo z odkrivanjem podkupovanja oziroma dejanj, ki imajo skupni imenovalec v pridobivanju protipravne premoženjske koristi na koruptiven način.

Strokovna služba komisije za preprečevanje korupcije je visokostrokoven in zelo razvit sistem z vrhunsko informacijsko podporo, zato ne smemo dovoliti, da ga kdor koli demolira, demontira oziroma izniči njegovo še kako potrebno družbeno vlogo. KPK je nedvomno še kako potreben element slovenskega državotvorja, ki v očeh javnosti ni v najboljši kondiciji, saj nam v četrt stoletja slovenske samostojnosti ni uspelo doseči ustrezne ravni pravne države. Dušijo jo gosto prepletena neformalna interesna omrežja, ki vzdržujejo korupcijo kot stalnico gospodarskih in socialnih odnosov.

V zasebnih žepih na leto ponikne stotine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki jih z veliko znoja in trpljenja ter za minimalno plačilo ustvarijo slovenski delavci, vendar tega nihče ne prepreči. Vlada RS še kar naprej prakticira že ustaljeni način vodenja države po »varčevalnem« modelu, ki že zelo negativno vpliva na operativno sposobnost državotvornega dela državnega aparata. Kot tudi na zdravstvo in socialno skrbstvo, službe za zaščito in reševanje, poklicne gasilce ter na razvojno vlogo vzgoje in izobraževanja, kajti slednje postaja vse bolj razmajan temelj razvoja naše domovine Slovenije.

Korupcija je brez dvoma maligna tvorba, ki je zelo vraščena v prav vse segmente slovenske družbe, zato je boj proti korupciji prioritetna naloga vseh državnih regulatorjev in vseh poštenih državljanov, ki jim mora KPK dajati stalna in zelo odmerjena sporočila. Ta naj jasno in glasno opozarjajo na koruptivna in kazniva dejanja posameznikov oziroma organiziranih korupcijskih omrežij.

Z velikimi besedami o pravni državi in visokih etičnih standardih ne bomo rešili slovenskih javnih financ, če bomo vsak dan slabše plačevali davčne inšpektorje, davčne kontrolorje in izterjevalce ter carinike, ki morajo skrbeti za ustrezno raven pobiranja davkov, iz katerih se financirajo ves javni sektor in socialni transferji za vse več državljanov, ki so potrebni nujne socialne skrbi države.

Po eni strani vlada dosledno varčuje pri plačah, izobraževanju, usposabljanju, opremi in zdravju policistov, pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev, carinikov, operativnih uradnikov države ter uprav lokalnih skupnosti, gozdarjev državnega zavoda za gozdove, gasilcev, zdravstvenih delavcev ter vseh strokovnotehničnih delavcev, ki svoje naloge izvršujejo neposredno v razmerju do uporabnikov storitev javnega sektorja, po drugi strani pa dopušča, da nekateri posredni proračunski uporabniki skoraj brez omejitev mlatijo državni denar, pa naj gre za tako imenovani povečan obseg dela ali pa za nepotrebno dajanje dela zunanjim zasebnim organizacijam.

Poznam vsaj dva javna finančna sklada, ki imata vsak svoj finančnoračunovodski sektor, s primernim številom javnih uslužbencev, a vendar za njih naloge računovodenja in knjigovodenja opravljajo zasebniki, postopke javnih naročil pa v njihovem imenu in na njihov račun prav tako opravljajo zasebniki. Na enem od teh dveh finančnih skladov so novembra 2015 prav vsem javnim uslužbencem izplačali 20 odstotkov dodatka k plačam iz naslova povečanega obsega dela, čeprav so bili nekateri med njimi celo bolniško odsotni. Poznam primer, ko je neki vodja sektorja dobil dodatek za povečan obseg dela, ker je popravljal svoje napake, ki so že same po sebi imele negativne posledice za javne finance. Še bolj v nebo vpijoč pa je primer dveh javnih uslužbenk, ki sta bili deležni 20 odstotkov dodatka iz naslova povečanega obsega dela, prva višja uradnica je pri tem »povečanem obsegu dela« ustvarjala napake, druga, po uradniškem statusu nižja uradnica pa jih je za njo popravljala.

Samo ugibam lahko, kaj bodo o tem rekli delavci realnega sektorja, vsi operativni uslužbenci klasične državne uprave in uprav lokalnih skupnosti ter davčni inšpektorji, kontrolorji, izterjevalci in cariniki Finančne uprave RS, saj slednji iz naslova povečanega obsega dela ne dobijo niti centa, čeprav je od njihove uspešnosti in učinkovitosti neposredno odvisno optimalno polnjenje državnega proračuna.

V Sindikatu državnih organov Slovenije nenehno opozarjamo na netransparentno rabo javnega denarja, zato so naši člani pogosto žrtve šikaniranja in mobinga vodilnih delavcev ter skupin, ki domnevne žvižgače izolirajo in jih z raznoraznimi oblikami psihičnih pritiskov ter grožnjami s pravnimi sredstvi skušajo spraviti v brezupno situacijo, ko bi sami odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Tako kot podpiramo integriteto svojih članov, podpiramo tudi zaposlene v KPK, zato ob tej priložnosti pozivam Vlado RS in najvišje predstavnike ljudstva v državnem zboru, da končno ukrepajo.

Frančišek Verk predsednik Sindikata državnih organov Slovenije