Zmotile so me izjave neimenovanih predstavnikov Socialnih demokratov (v nadaljevanju SD) glede nastanka stranke DeSUS. Ta naj bi bila namreč posledica ločitve od njihove stranke, a ker gre za spomin izpred petindvajsetih let, so ga naši kolegi v SD prikrojili malce po svoje. Štajerski upokojenci so namreč že februarja 1991, torej še preden je Slovenija kot samostojna republika sploh obstajala, ugotovili, da nobena politična stranka ne razume njihovega socialnega položaja. Organizirali so se v upokojensko sindikalno gibanje, ki je nekaj mesecev kasneje, natančneje 25. maja 1991, preraslo v današnjo stranko DeSUS. Po večletnem delu na terenu in programskem izoblikovanju stranke, ki je danes pravzaprav edina prava zagovornica socialdemokratskih vrednot, se je leta 1996 uspela prebiti v državni zbor. Kot je znano, nam volilci zaupajo že 20 let, zaupanje v DeSUS pa samo še raste, saj smo trenutno tretja najmočnejša stranka v Sloveniji, kar pomeni, da delamo dobro. Imamo enajst poslancev, štiri ministre in predsednika Karla V. Erjavca, ki velja za enega najbolj izkušenih slovenskih politikov. Za sabo nimamo močnega kapitala in nimamo kakšnih »svojih« medijev, kot nekateri naši konkurenti. Imamo le moč argumentov, ki temeljijo na znanju in izkušnjah in imamo naše upokojence.
Izjave predstavnikov SD, navedene v članku, da je stranka DeSUS naredila bore malo za upokojence, so neprimerne. Ne vem, ali bi lahko stranka naredila več, nedvomno pa je bila v državnem zboru daleč najboljši zastopnik upokojencev. Stranka DeSUS je stranka resnih ljudi, ki je vedno upoštevala družbeno realnost, torej javnofinančni položaj države, vključujoč krizno obdobje zadnjih osmih let. Dejstvo je, da položaj določenega dela upokojencev ni zavidljiv, a bi bil še bistveno slabši, če stranke DeSUS v parlamentu ne bi bilo. Samo spomnimo se besed nekdanjega finančnega ministra, da bi morali pokojnine znižati, saj upokojenci v krizi niso ničesar prispevali.
Naši kolegi iz SD nam recimo očitajo, da je Karl Erjavec sila spreten pri izpostavljanju svojih zaslug, recimo ob predlogu ZPIZ-a vladi, naj se pokojnine letos še enkrat izredno uskladijo. Karl Erjavec naj bi spretno pohitel in pred kamerami prvi podprl predlagani dvig pokojnin. Vprašam vas, ali ni legitimno, da predsednik stranke, ki zagovarja pravice upokojencev in drugih šibkih skupin, podpre predlog, ki je dober in popolnoma upravičen? Poleg tega minister Erjavec tega ni storil na lastno pest, temveč je medijem zgolj predstavil sklepe sveta stranke DeSUS, ki jih je sprejel na svoji redni seji. Ne gre pozabiti, da je prav DeSUS tista stranka, ki je v koalicijsko pogodbo zapisala, da se bodo pokojnine usklajevale, če bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotka, kar se je letošnjega januarja tudi zgodilo, s čimer smo zaustavili trend padanja pokojnin. Prav tako smo s pogajanji dobili regres za vse upokojence, katerih pokojnina ne presega 750 evrov, v naslednjem letu pa si želimo regresa za vse upokojence.
V stranki, ki ima več starejših članov kot mlajših in posledično več starejših volilcev, ki jih raziskave javnega mnenja težko zajamejo, odločitve sprejemamo preudarno in odgovorno do države ter njenih državljanov. Naše poteze niso rokohitrske, temveč rezultat premisleka, usklajevanj s članstvom in tudi Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Ta dejstva so pomembna. Ostale netočnosti v članku pa jemljem kot del »pesniške svobode« onih, ki so jih izrekli.
Primož Hainz, poslanec DeSUS