Sabina Cvilak se je v prvi vrsti uveljavila kot operna pevka, pretanjen občutek pa ima tudi za Bachove pasijone, Mozartove maše, oratorije in rekvieme. Drugo simfonijo, imenovano tudi Vstajenje, so v Slovenski filharmoniji za abonmajsko ponudbo izbrali v tednu pred velikonočnimi prazniki – tretjič v desetih letih, tretjič s Sabino Cvilak in prvič s šefom dirigentom SF Urošem Lajovicem.
Sabina Cvilak je sicer letošnje leto začela zelo odmevno. V Hessisches Staatstheater Wiesbaden je januarja premierno nastopila kot Katja Kabanova v istoimenski Janačkovi operi in v nemških medijih požela odlične kritike. To opero v maju premierno postavljajo tudi v ljubljanski Operi.
Beg v afero
»Katja je res velika in zahtevna pevska vloga,« pravi zdaj sopranistka. Tudi dramsko je zahtevna, in o dveh pasivnih moških, soprogu in ljubimcu skozi oči Katje, pravi: »O tem odnosu smo z režiserjem veliko govorili in na koncu prišli do zaključka, da pri Katji niti ne gre za pristno ljubezen, temveč beg v afero – da bi ubežala iz situacije, ko živi ob gejevskem možu. Tihon ima Katjo na neki način rad, vendar jo hkrati fizično zlorablja.« Gre za izrazito dramsko opero s tekočimi dialogi in daljšimi monologi, ne pozna pa klasičnih arij.
Še drugi uspehi na tujih odrih
Do povabila v Wiesbaden je prišlo po tistem, ko je leta 2012 vskočila v kölnsko opero, kot Mimì v Puccinijevi operi La Bohème. Mimì je sploh ena njenih najbolj uspelih vlog, na povabilo Placida Dominga jo je leta 2007 pela v Washingtonski operi, Helsinkih in Hongkongu. Po nastopu v Kölnu je tako navdušila, da jo je tamkajšnji direktor hotel angažirati še za več vlog. »Realiziralo pa se je le sodelovanje v Mozartovi operi Così fan tutte, ker je hišo zapustil. Ampak njegovo povabilo je potem prišlo iz Wiesbadna, kamor je odšel.« Po Katji Kabanovi kaže, da jo bodo redno angažirali še naprej, dve vlogi sta zagotovljeni, med drugim vloga Sieglinde v Wagnerjevi Valkiri v prihodnji sezoni, pogovori pa tečejo še o šestih projektih.
Tista povsem prva vloga, s katero je Cvilakova prodrla na mednarodno sceno, pa je bila vloga sužnje Liù v operi Turandot, v kateri je od februarja angažirana tudi v mariborski hiši. Preboj se je zgodil na avdiciji v Veldnu, kjer jo je slišal Fabio Luisi, ta hip glavni dirigent Metropolitanske opere v New Yorku. S to vlogo je žela odlične kritike potem še v hamburški in helsinški državni operi pa v losangeleški operi, kjer je bila tudi Micaëla v Bizetovi operi Carmen.
Otrok ni ovira za kariero
S področja opere, samospeva in oratorija je Cvilakova magistrirala v Gradcu, po letu dni v Dunajski državni operi kot Karajanova štipendistka je celo zavrnila redni angažma in ga je dolgo zavračala tudi v domači mariborski Operi, kjer je sicer redno gostovala. Raje je delovala kot svobodna umetnica, do pred nekaj mesecev, ko je z mariborsko hišo vendarle podpisala redno pogodbo.
Nekaj je k temu zagotovo prispevalo materinstvo. Toda poklicna razpetost med Slovenijo in tujino zanjo ni ovira niti po rojstvu otroka: »Problem je le logistika, ki se je nekoliko bolj zapletla. Težje tudi študiram vloge oziroma jih ne morem ravno takrat, ko bi želela, čeprav imam okrog sebe svoje najbližje, ki mi pomagajo. Teta in mama sta vedno v pripravljenosti, da gresta z mano tudi v tujino. Otrok pa ni ovira za kariero, z malce truda se vse da.
