Res je stranka upokojencev že kar več kot desetletje članica vladajočih koalicij, vendar je njen delež k napredku države minoren, saj se je v preteklosti zelo pogosto izkazovala z izsiljevanji glede izstopa iz trenutnih vlad. Predvsem pa ta stranka v preteklosti nikoli ni ponujala primernih ustreznih strokovnih kadrov za ministrstva, ki so ji po strankarski delitvi pripadala.
Če začnemo z enim od najbolj izkušenih ministrov, ki ga posebej izpostavlja poslanec Hainz, s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. V Janševi vladi med 2004–2008 je bil minister za obrambo. Medtem ko je pred TV-kamerami »afne guncal« in telovadil z vojaki, so njegovi podrejeni na ministrstvu pripravljali pogodbo s Patrio, o kateri ni vedel nič, razen da jo je nekrivdno podpisal, kot se je kasneje izkazalo na sodišču. V naslednjem mandatu v Pahorjevi vladi so ga leta 2012 z ministrstva odnesle, kot sam pravi, »kante za smeti«. V vseh naslednjih vladah do danes je Erjavec zunanji minister. V vseh normalnih demokracijah bi moral odstopiti že v lanskem letu. Prvič ko se je o ugodni rešitvi arbitražnega sporazuma hvalil na lokalni radijski postaji, kar naj bi izkušeni diplomat vsekakor moral zadržati zase. Vendar Erjavec, ki bolj kot za vse neprestano skrbi za lastno samopromocijo, ne more iz svoje kože. Če to ni bilo dovolj, bi morali zunanjega ministra odstaviti v trenutku fiaska ob odkritju pogovorov med Sekolcem in Drenikovo. Oba vpletena sta očitno brez kakršnih koli posledic zanju odstopila, kar je sicer možno samo pri nas, čeprav gre za arbitražo, ki ima lahko usodne posledice za Slovenijo. Erjavcu pa zato, da se ni zamajala vlada, tudi ni bilo treba odstopiti. Ni mi jasno, kako se lahko opere krivde zunanji minister, ki bi moral bedeti in biti seznanjen z vsemi podrobnostmi reševanja tega spora in biti za ustrezen potek osebno odgovoren. Ali je imela v času ministrovanja Erjavca na zunanjem ministrstvu Slovenija razen uspešnega zaključka arbitraže še kakšen važnejši projekt?
Tudi ostali ministri iz paketa DeSUS na področjih, ki jih zasedajo v zdajšnji vladi, s svojim delom ali strokovnostjo ne presegajo povprečij. Žal pri nas še vedno velja staro Omanovo pravilo, da je za ministra dober vsakdo, ki je »naš«. Stranke za odgovorne položaje iz svojih kvot predlagajo pač samo svoje člane iz svojih glavnih ali pokrajinskih odborov. Če pač ni strokovno kompetenten, ima za pomoč državne sekretarje in strokovno pomoč številnih državnih uradnikov na posameznem ministrstvu.
Primer takega kadrovanja je zdajšnja kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ki je po poklicu profesorica matematike in predavateljica menedžmenta v zdravstvu in se je v dozdajšnji dolgoletni politični praksi ukvarjala z vsem drugim kot s kulturo. Zato ni čudno, da je zaradi svojih spornih in nekompetentnih odločitev v stalnem konfliktu z večino kulturne srenje.
Ministrica za okolje in prostor iz DeSUS Irena Majcen, diplomirana inženirka kmetijske živinoreje, ima iz preteklosti na področju delovanja na občini Slovenska Bistrica sicer nekaj izkušenj v občinskem merilu na področju okolja in prostora, vendar sem prepričan, da je v slovenskem prostoru cel kup strokovnjakov, ki to področje poznajo bolje.
Hainz se hvali, da je DeSUS edina stranka, ki skrbi za upokojence in navaja nekaj »uspehov«. Mednje prišteje sramotni dvig pokojnin v povprečju za 2,5 evra, prizadevanja, da naj bi v prihodnje dobili regres tudi upokojenci, ki prejemajo več kot 750 evrov pokojnine, ob tem pa zamolči, da ga vseskozi prejemajo državni uradniki, ki imajo 1500 evrov plače.
Zaradi vsega naštetega stranka DeSUS v javnosti izgublja podporo. Med upokojenci zato, ker za njihov materialni položaj praktično ni naredila ničesar. Med ostalo populacijo pa, zato ker z izsiljevanji, da bo ob neupoštevanju njenih zahtev izstopila iz koalicije in zrušila vlado, in to katero koli ne glede na to, ali je desna ali leva, ne more pričakovati, da bo v očeh državljanov državotvorna. Ne glede na to, da ima trenutno stranka 11 poslancev in da lahko izsiljuje neodločnega premierja vlade, se mora DeSUS zavedati, da bo moral za uspeh na prihodnjih volitvah temeljito spremeniti svoja ravnanja. Z obstoječimi vodstvenimi kadri stranke, ki jemljejo celotno stranko kot tudi državljane Slovenije kot talca za svoja ravnanja, se to verjetno ne bo zgodilo.
