Ker so razhajanja med državami članicami o razdelitvi beguncev še vedno prevelika, se je evropska komisija odločila, da ne bo predstavila konkretnega zakonskega predloga za spremembo dublinske uredbe, po kateri morajo begunci za azil zaprositi v prvi državi, kjer so vstopili na ozemlje Evropske unije. Kot je pojasnil prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, se želijo z javno razpravo izogniti možnosti, da bi države članice ali parlament nemudoma zavrnile konkreten zakonski predlog. Končati jo nameravajo pred poletjem.
Dva predloga evropske komisije za dopolnitev dublinske uredbe sicer sledita isti logiki. Oba predvidevata porazdelitev prosilcev za azil med države članice. Po prvem predlogu bi ohranili obstoječo teritorialno omejitev, da morajo begunci za azil zaprositi v prvi državi članici, kjer vstopijo na evropsko ozemlje. Toda v primeru velikega števila prihodov bi prosilce razdelili med ostale članice po korekcijskem »mehanizmu pravičnosti«. Komisija sicer ni podrobneje pojasnila podrobnosti tega mehanizma. Drugi predlog predvideva ukinitev teritorialne omejitve. Vseeno bi bilo, v kateri državi so begunci vstopili v EU, po evropskih državah bi jih porazdelili s trajno razdelitveno shemo.
Tihotapci ponujajo nove poti
Upad prehajanja beguncev čez balkansko in egejsko migrantsko pot je medtem že povzročil prilagajanje tihotapcev, ki s prevažanjem migrantov služijo milijone. Na internetu že ponujajo nove in dražje poti proti Evropi. Turški premier Ahmet Davutoglu se je včeraj pohvalil, da dogovor EU-Turčija o zajezitvi migracij deluje. Kot dokaz je navedel število migrantov, ki so v zadnjih dveh dneh prispeli na Egejske otoke. Vsega skupaj jih je bilo 350, kar je glede na večmesečno dnevno povprečje v dobrem plovnem obdobju, ko je čez nekajkilometrsko ožino med turško obalo in grškimi egejskimi otoki priplulo od 2000 do 3000 migrantov na dan, dejansko krepak upad. Odločnejše posredovanje turške in grške obalne straže, ki še vedno vsak dan prestrežeta več tihotapskih čolnov, in začetek vračanja migrantov v Turčijo sta prispevala k zmanjšanju begunskega toka proti Evropi.
Na facebooku in spletu so se medtem že pojavile ponudbe tihotapcev, ki kažejo na odpiranje novih migracijskih poti proti Evropi. Za od 4500 do 6000 dolarjev beguncem ponujajo plovbo iz turškega Mersina v Italijo. Premik dela tihotapskih poti na del turške obale, ki leži bližje sirsko-turški meji, kaže, da se nameravajo tihotapci izogniti poostrenemu nadzoru na egejski strani turških obal in tvegati življenja beguncev na 1500 kilometrov dolgi morski poti. V preteklosti so z obal Mersina tihotapci na egejske obale dovažali zgolj v tamkajšnjih delavnicah izdelane čolne, s katerimi so nato na nekajkilometrskih razdaljah tihotapili begunce na Lezbos, Hios in druge otoke.
Čez mejo s pomočjo sorodnikov
Na slovenski policiji poudarjajo, da ni objavljanje ponudb tihotapcev na internetu nič novega. Od 5. marca so pridržali 67 nezakonitih migrantov, ki so prestopili slovensko-hrvaško mejo. Po zaprtju balkanske migracijske poti slovenska policija pri teh prestreženih migrantih ni ugotovila, da bi šlo za organizirano tihotapljenje. Mejo poskušajo prestopiti na lastno pest ali pa jim pomagajo njihovi sorodniki z urejenim statusom bivanja iz katere od držav članic EU, pojasnjujejo na policiji.
Največ je bilo Albancev (enajst) in Kosovcev (devet), ob čemer pa policija poudarja, da gre za klasične nezakonite migrante, največkrat za osebe, ki jim je bil prepovedan vstop v schengensko območje. Preostali so prihajali iz Sirije, Afganistana, Iraka, Irana, Alžirije, Maroka in Kameruna. Nekateri od njih so že na Hrvaškem prosili za azil, drugi pa so tam obtičali po zaprtju balkanske migracijske poti.
