Z veliki obljubami, programom proti elitam in za decentralizacijo, s provokacijami, robatimi in opolzkimi šalami je 71-letnemu Rodrigu Duterteju, županu milijonskega mesta Davao, uspelo zmagati na filipinskih predsedniških volitvah. Sto milijonom Filipincev je obljubil, da bo v šestih mesecih iztrebil korupcijo in kriminal. Zlasti glasno je napovedal boj proti tihotapcem mamil in narkomanom.
»Vsi vi, mater vam j…., ki ste odvisni od mamil, vedite, da vas bom vse pobil!« je nekaj dni pred volitvami vpil pred navdušeno množico v Manili. Dodal je: »Ali boste vi ubili mene ali bom jaz vas, pasji sinovi!« Tudi glede boja proti kriminalu je poskušal biti jasen: »Treba bo ustanoviti nove pogrebne zavode.« A tudi poslancem in senatorjem ne bo lahko, saj jim je pred volitvami zagrozil, da bo razpustil filipinski kongres in vzpostavil izjemno stanje z revolucionarno vlado, če ne bodo sodelovali z njim.
Lepa misijonarka
In čeprav katoličani na Filipinih predstavljajo več kot 80 odstotkov prebivalcev (do leta 1898 je bila namreč to španska kolonija), si je lani dovolil zmerjati papeža Frančiška z izrazom »kurbin sin«, ker je s svojim obiskom v Manili povzročil prometni zastoj. A še veliko hujša je bila njegova izjava v sedanji aprilski volilni kampanji pred množico glede posilstva in umora neke avstralske misijonarke v njegovem mestu Davao: »Bila je lepa in menim, da bi kot župan moral biti prvi.«
Izjavo, ki jo je mogoče videti tudi na spletu, sta poleg katoliške cerkve obsodili tudi avstralsko in ameriško veleposlaništvo. Duterte pa je nato zagrozil, da bo v primeru zmage na volitvah prekinil diplomatske stike z ZDA in Avstralijo. Pozneje se je zaradi izjave vendarle opravičil. Kot župan velemesta Davao, kjer je vladal skoraj 30 let, je zagotovil, da so ulice čiste, da se kadi samo na strogo določenih krajih, da mladoletnikov po 22. uri ni več na ulici, da vsi vozijo počasi in da so vsi pripeti z varnostnimi pasovi. A mnogi mu očitajo, da je v boju proti kriminalu izdajal ukaze za zunajsodne usmrtitve ali jih vsaj ščitil. Samo od leta 1998 jih je bilo na območju mesta Davao več kot 1400. Podpiral ali vsaj dovolil je delovanje eskadrona smrti, ki je pravico vzel v svoje roke in pobijal kriminalce, prekupčevalce z mamili pa tudi potepuhe in otroke z ulice, ki so se preživljali s tatvinami. Duterte vse to sicer zanika, a pred volitvami je dejal: »Če nekdo ne ve, kako je treba nekoga ubiti in ga je strah smrti, ni primeren za predsednika.«
Marcosova dediščina
Dosedanji predsednik Benigno Aquino III., ki ni mogel znova kandidirati, ga primerja s Hitlerjem. Tudi mnogi analitiki se strinjajo, da bi Duterte Filipince lahko pripeljal nazaj v diktaturo, kjer so bili pred več kot 30 leti, ko je vladal Ferdinand Marcos, ki je dal leta 1983 ubiti očeta dosedanjega predsednika, tedaj vodilnega opozicijskega politika.
Korupcija, proti kateri se hoče boriti Durerte, je bila najočitnejša v času Marcosove diktature, ko je imela njegova žena Imelda več kot tisoč parov čevljev. Prav zdaj je 86-letna Imelda, ki so jo leta 1995 izvolili v kongres, navdušena, ker ima njen sin Bongbong Marcos možnosti, da zmaga na volitvah za filipinskega podpredsednika, ki potekajo ločeno od predsedniških volitvah. Ob tem, ko so bili tudi politiki po Marcosu zelo podkupljivi, pa četrtina Filipincev še vedno živi v veliki revščini. mš
