Medtem ko se v Veliki Britaniji krepi referendumska kampanja pred glasovanjem o morebitnem izstopu iz EU, se ob politični negotovosti za EU, ki bi jo prinesel izstop, številne države članice sprašujejo, kaj bi brexit pomenil za njihova gospodarstva. Münchenski inštitut Ifo je v nedavni raziskavi Slovenijo umestil med tiste države članice, ki bi jih brexit najmanj prizadel – negativni učinki za gospodarstvo bi se lahko gibali med enim in dvema odstotkoma upada BDP. Učinek na slovensko gospodarstvo bi bil relativno majhen, se strinja Bojan Ivanc, vodja analitične službe pri GZS, kjer možnost brexita ocenjujejo na 20 odstotkov. Slovenija si sicer želi, da bi Velika Britanija ostala v EU.
Negativni učinki za avtomobilski grozd
Kaj bi sploh pomenil brexit za poslovanje slovenskih podjetij, študente, ki v evropskih programih izmenjav odhajajo na študij v tujino, in za Slovence, ki živijo v Veliki Britaniji, še ni povsem jasno. Ker britanska vlada zagovarja stališče, da naj Velika Britanija ostane v EU, na tukajšnjem britanskem veleposlaništvo nimajo hipotetičnih scenarijev posledic za Slovenijo ob morebitnem izstopu njihove države iz EU. Velika Britanija bi v vsakem primeru morala na novo definirati svoje politične in trgovinske odnose z EU. Ali bi to pomenilo tudi vnovično uvedbo carin, se še ne ve.
Velika Britanija sicer ne spada med najpomembnejše gospodarske partnerice Slovenije, toda gospodarstvo bi negativne učinke vendarle občutilo. »Čeprav je trgovinska odvisnost Slovenije od Velike Britanije majhna in se v blagovni menjavi ustvarjajo presežki, njen izstop ne bi bil v našo korist,« je prepričan dr. Marko Lovec, docent na fakulteti za družbene vede.
Tako Lovec kot Ivanc morebitne negativne posledice vidita tudi v neposrednih učinkih na gospodarstvo. »Dolar bi se močno okrepil, evro bi oslabel, kar bi bilo sicer dobro za izvoznike, vendar bi bile takšne razmere, podobne grški finančni krizi, slabe za stroške zadolževanja države,« pravi Ivanc. Obresti bi se povečale, to bi vplivalo tudi na obseg trgovine, država pa bi bila verjetno prisiljena zniževati javno porabo in primanjkljaj. »Za tuje investitorje bi EU postala bolj tvegan trg, saj bi drugače ocenjevali možnosti za dobičke.« Tveganja bi bila za našo državo še večja kot za druge države. »Smo zelo izvozno odvisni in vsa tveganja nas veliko bolj prizadenejo kot kakšno večjo državo, denimo Francijo, Nemčijo ali Italijo.« Predvsem slovenski avtomobilski grozd bi utegnil občutiti posledice, med največjimi izvozniki v Veliko Britanijo so Revoz, Krka, Boxmark Leather, Mahle Letrika in Cimos.
Revoz pričakuje težje poslovanje, Krka pa ne
V Revozu pojasnjujejo, da Velika Britanija ne spada med njihove najpomembnejše trge, ob njenem morebitnem izstopu iz EU pa bi bilo njihovo poslovanje z Otokom težje. Velika Britanija se skupaj z Irsko uvršča med peterico najpomembnejših tržišč novomeškega podjetja. Lani so tja denimo izvozili 6 odstotkov svojega celotnega izvoza, kar je obsegalo 60 milijonov evrov. Ker so del mednarodne skupine Renault, bi njihovo matično podjetje odločilo o tem, kateri ukrepi bi se začeli izvajati v primeru britanskega izstopa iz EU.
V Krkini službi za odnose z javnostmi so zatrdili, da večjih sprememb, ki bi pomembneje vplivale na njihovo poslovanje v Veliki Britaniji zaradi morebitnega brexita, ne pričakujejo. Britanski trg je sicer lani predstavljal približno dva odstotka celotne Krkine prodaje oziroma dobrih 23 milijonov evrov.
Blagovna menjava med Slovenijo in Veliko Britanijo
Izvozno okno
PODATKI
v tisočih evrov
UVOZ BLAGA
IZVOZ BLAGA
2015
350.815
534.073
2014
306.870
467.010
2013
388.356
441.171
2012
303.432
460.134
2011
358.452
494.862
2010
263.862
450.495
2009
226.812
378.077
300.000
600.000