Poslanci državnega zbora so s 43 glasovi za in 19 proti Kobilarno Lipica s kmetijskega prenesli pod okrilje gospodarskega ministrstva. Kobilarna se bo poslej poleg vzreje konj ukvarjala tudi s tržnima turistično in gostinsko dejavnostjo. Družbo Lipica Turizem, ki je skrbela za turistični del, najverjetneje čaka likvidacija. Podporniki menijo, da se s tem končuje doba nepregledne porabe javnega denarja. Nasprotniki pa svarijo, da Lipica s tem odpira vrata zasebnemu kapitalu in da se bo konjem godilo slabše. Prepričani so, da za prekinitev molka med direktorjema kobilarne in turističnega dela Lipice ni bilo treba spreminjati zakonodaje.

Lipica preveč prepletena, da bi bila razdeljena

»Razvojni potencial Lipice je izredno velik, a neizkoriščen. Razlogi za to so zagotovo večplastni. Naj spomnim, da danes v Lipici delujeta dve pravni osebi, obe v lasti Republike Slovenije, vsaka na svoji strani brez komunikacije, brez potrebnega sodelovanja, kot da se ne bi zavedali, da so njune dejavnosti med seboj ne le povezane, ampak neločljivo prepletene,« je združitev zagovarjal Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. Spomnil je, da je edini resen denar v zadnjih dvajsetih letih v Lipico vložilo prav njegovo ministrstvo. Strah pred prelivanjem sredstev med javno in tržno dejavnostjo je označil za neupravičen, ukvarjanje kobilarne tudi s tržno dejavnostjo pa da v tem trenutku zmanjšuje možnosti za propad turizma v Lipici.

Prvi podpornik novega zakona, poslanec Marko Ferluga (SMC), zavrača tudi možnosti privatizacije: »Nepremičninsko premoženje zavarovanega območja se ne more in ne sme odtujiti ali zastaviti.«

Poslanci socialnih demokratov, stranke, ki je s tem manevrom izgubila primat nad kobilarno, zakonu niso nasprotovali, čeprav jim rešitev na mizi ni bila najbolj blizu. »Če bomo razmišljali tako, da je najprej treba poskrbeti za turizem v obleki javnega zavoda, šele za tem za kulturno in naravno dediščino, potem smo storili napako,« je pojasnil Jan Škoberne.

V Združeni listi opozarjajo na prevlado zasebnega kapitala in turizma nad konji. Prenos na gospodarsko ministrstvo, ki je pristojno za turizem, s seboj prinaša bojazen, da bo prevladal turistični del in da se bo ta pokrival tudi s prodajo konj in zmanjševanjem črede. Violeta Tomić opozarja na vsaj tri fronte, ki se bijejo okrog Lipice: »Prva deluje v interesu privatizacije Lipice, pri drugi so v ozadju nepremičninski interesi nekaterih vidnih ljudi in preostalih tako imenovanih golfistov, tretja pa prihaja ravno iz vladajoče stranke SMC z interesom kadrovanja svojih ljudi.«

Namesto zamenjave direktorjev spremenili zakon?

Sodelovanja med Lipico Turizmom in Kobilarno Lipica ni bilo. Direktor prve Darko Ravnikar je spremembe zakona podprl, Boštjan Bizjak iz kobilarne jim je odločno nasprotoval. Zato se pojavlja tudi vprašanje, ali ni šlo pri spreminjanju zakonodaje zgolj za manever za elegantnejšo menjavo vodstva. »To, da dva subjekta ne moreta komunicirati med seboj, še ne pomeni, da boste vi sistemsko spreminjali zadevo,« je Franc Breznik (SDS) očital poslancem SMC in dodal, da so lipicanci po Ilirskih provincah in drugi svetovni vojni tretjič resno ogroženi pod vladavino Mira Cerarja.

Ministrstvo za gospodarstvo naj bi v prihodnjih mesecih opravilo resno analizo in pripravilo načrte za razvoj Lipice. Poznavalci razmer menijo, da bosta gostinski in hotelski del, ob tem pa tudi trženje kobilarne, zelo verjetno pristala pri zasebnem koncesionarju.

Lipico Turizem medtem bržkone čaka likvidacija, ki bo državo tudi nekaj stala. A igra med dvema ognjema še ni povsem končana. V Kobilarni Lipica, kjer so takšni rešitvi ostro nasprotovali, razmišljajo o možnih pravnih sredstvih, da bi zakon padel. Prvo možnost bi jim lahko dal državni svet z vložitvijo veta na pravkar sprejeti zakon.