Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je moral minuli teden zagovarjati pred očitki SDS, da je z zavrnitvijo zbiranja podpisov za referendume, ki jih je zahteval sindikat delavcev migrantov, kršil zakonodajo in človekove pravice; da je samodržec, doktor naravnega prava, da »tepihuje« ustavo... Vendar pa je poskus SDS, da Brglez odide s čela parlamenta, spodletel: predlog za njegovo razrešitev je na tajnem glasovanju podprlo le 22 poslancev, torej eden več, kot jih imajo slovenski demokrati, 51 poslancev pa je glasovalo proti.
Z Brglezovim delom je zadovoljna tudi večina anketirancev v javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia. 53,7 odstotka vprašanih je namreč njegovo vodenje državnega zbora ocenilo kot uspešno, 36,2 odstotka pa kot neuspešno. Na lestvici najbolj priljubljenih politikov si je Brglez za svoje delo prislužil povprečno oceno 2,95 in se uvrstil na peto mesto. Ocene od ena do pet so se precej enakomerno porazdelile: največ vprašanih (20 odstotkov) mu je prisodilo oceno tri, najmanj (dobrih 14 odstotkov) pa nezadostno oceno. S petico ga je nagradilo blizu 16 odstotkov anketirancev. Vprašani so z Brglezovim vodenjem parlamenta očitno bolj zadovoljni kot z delom državnega zbora kot celote. Povprečna ocena, ki si jo je prislužil parlament, je namreč 2,46. Največ, 40 odstotkov anketirancev mu je namenilo oceno tri, 30 odstotkov oceno dve in 16 odstotkov enico. Za oceni prav dobro in odlično se je odločilo le slabih 10 odstotkov vprašanih, od tega za petico zgolj en odstotek.
Z vlado zadovoljna tretjina anketirancev
Brglezu so naklonjeni predvsem volilci koalicijskih strank. Njegovo vodenje parlamenta kot uspešno ocenjuje več kot 80 odstotkov privržencev vsake od vladnih strank; še največ, 87 odstotkov, volilcev SMC, katere podpredsednik je. Med pristaši opozicijskih strank ga kot uspešnega prepoznata skoraj dve tretjini volilcev Združene levice, slaba tretjina volilcev NSi in petina privržencev SDS.
Podpora Cerarjevi vladi je ta mesec nekoliko zrasla. Da dela dobro, meni 33 odstotkov anketirancev (prejšnji mesec nekaj več kot 30 odstotkov). Za dobro odstotno točko se je povečal tudi delež tistih, ki z delom aktualne ministrske ekipe niso zadovoljni: aprila jo je kot neuspešno ocenilo 63 odstotkov vprašanih, tokrat 64,4 odstotka. Če pobrskamo po arhivu javnomnenjskih raziskav Ninamedie, vidimo, da si je Cerarjeva vlada najvišjo podporo prislužila ob svojem prvem rojstnem dnevu septembra lani (dobrih 38 odstotkov), najnižjo pa takoj po nastopu mandata novembra 2014 (18 odstotkov). Začetek delovanja vlade so namreč spremljale vrsta kadrovskih težav in tudi napovedi varčevalnih ukrepov.
Glasovi SDS se selijo med neopredeljene
Na strankarski lestvici ostaja v vodstvu SDS, vendar pa se ji je podpora od aprilskega merjenja znižala kar za četrtino (s 16,6 na 12,4 odstotka), od februarskega pa celo za 40 odstotkov. Janševo nenehno odpiranje ideoloških tem in njegova vse bolj radikalna politika, zaradi katere je nekaj vidnih predstavnikov SDS že zapustilo stranko, kar nekaj pa jih o tem še razmišlja, očitno tudi v javnosti nista ostala neopažena. Glasovi, ki jih je izgubila SDS, pa se niso preselili k drugima dvema desnosredinskima strankama: tudi podpora NSi je v primerjavi z aprilom padla, odstotek SLS pa je ostal nespremenjen. Precej se je povečal delež tistih, ki ne bi šli na volitve, in sicer z aprilskih 16 na skoraj 24 odstotkov. Anketirancev, ki ne bi volili, in tistih, ki ne vedo, katero stranko bi obkrožili, je skupaj skoraj polovica (47,8 odstotka).
Če upoštevamo le tiste anketirance, ki so znali navesti, katero stranko bi obkrožili, bi SDS prejela 23,7 odstotka glasov (aprila dobrih 29 odstotkov). Preračunano v poslanske sedeže bi dobila 22 poslanskih mest; enega več, kot jih ima zdaj. Ob tem spomnimo, da bi februarja izmerjena podpora Janševi stranki prinesla kar 37 poslanskih mest, torej celo eno več, kot jih je na zadnjih volitvah dobila dosedanja rekorderka po številu poslanskih sedežev SMC. Prav tako je na lestvici najbolj priljubljenih politikov Janša tokrat zabeležil bistveno slabšo oceno kot prejšnji mesec in z nje izpadel.
Socialni demokrati se približujejo SDS
SDS so se precej približali Židanovi Socialni demokrati. Obkrožilo bi jih 21 odstotkov opredeljenih anketirancev (aprila dobrih 18 odstotkov), kar bi jim prineslo 20 poslanskih sedežev. Kljub spornemu nakupu jopic iz flisa, zaradi katerega je z mesta podpredsednice parlamenta odstopila poslanka SD Bojana Muršič, in kljub številnim kritikam na račun ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi socialdemokratska ministrica Anja Kopač Mrak, je torej SD nekaj podpore celo pridobila. Najmanjša koalicijska partnerica ima tako že tretji mesec zapored višjo podporo kot največja vladna stranka SMC; tokrat je razlika med njima še nekoliko večja kot pri preteklih dveh merjenjih. SMC je dobila 18 odstotkov opredeljenih glasov, kar bi ji prineslo 17 poslanskih mest.
Četrtouvrščena na strankarski lestvici je tudi tokrat Združena levica (ZL). Zaradi propadlega kongresa Iniciative za demokratični socializem (IDS), ene od treh strank ZL, na katerem je prišlo do ostrih medsebojnih obračunavanj, je Združeni levici prejšnji mesec podpora precej padla. Čeprav IDS kongresa še vedno ni izpeljala in torej še zmeraj ni jasno, ali bo prišlo do združitve treh strank v enotno ZL, pa se je Združena levica vrnila na marčni rezultat (15,5 odstotka opredeljenih glasov).
Če bi bile volitve danes, bi v parlament prišli še dve stranki: NSi in DeSUS. Shod V obrambo Slovenije, na katerem so predsednici NSi Ljudmili Novak zaradi poziva k več demokracije na desnici glasno žvižgali Janševi privrženci, je Novi Sloveniji aprila pomembno dvignil priljubljenost. Tokrat ji je podpora med opredeljenimi vprašanimi za dve odstotni točki padla; pristala je pri dobrih osmih odstotkih. V primerjavi z aprilskim merjenjem je odstotno točko izgubila tudi Erjavčeva stranka DeSUS, ki se je v zadnjih tednih ukvarjala predvsem z odhodom ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar in z iskanjem njenega naslednika. Stranko upokojencev bi obkrožilo 6,6 odstotka opredeljenih anketirancev.
Kako ocenjujete delo vlade?
Kako vodi državni zbor
njegov predsednik Milan Brglez?
Ninamedia, 17.–19. maja 2016, n = 700
podatki Ninamedia, 17.–19. maja 2016, n = 700
PODATKI
10,2 %
33 %
ne vem
uspešno
53,7 %
2,5 %
uspešno
ne vem
36,2 %
neuspešno
64,4 %
neuspešno
Ocene politikov
Ninamedia, pov. ocena od 1 do 5
PODATKI
12.
1.
Igor
Šoltes
Borut
Pahor
2,51
3,50
−0,07
−0,09
13.
2.
Anja
Kopač Mrak
Violeta
Bulc
2,50
3,23
−0,07
−0,14
14.
3.
Karl
Erjavec
Tanja
Fajon
2,47
3,14
−0,09
+0,03
15.
4.
Janko
Veber
Dejan
Židan
2,45
/
3,01
+0,09
16.
5.
Bojan
Dobovšek
Milan
Brglez
2,42
−0,13
2,95
0
17.
6.
Matej
Tonin
Miro
Cerar
2,41
2,87
−0,08
+0,07
18.
7.
Jani
Möderndorfer
Lojze
Peterle
2,31
2,82
−0,01
+0,07
19.
8.
Franc
Bogovič
Ljudmila
Novak
2,27
2,67
−0,09
−0,02
20.
9.
Eva
Irgl
Zoran
Janković
2,25
2,61
–0,04
+0,02
21.
10.
Alenka
Bratušek
Luka
Mesec
2,14
2,59
/
−0,07
22.
11.
Violeta
Tomić
Janez
Janša
2,58
2,08
−0,03
–0,23
Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor?
Ninamedia, 17.–19. maja 2016, n = 700
PODATKI
APRIL 2016
MAREC 2016
MAJ 2016
SDS
SD
SMC
Združena
levica
NSi
DeSUS
SLS
ZaAB
druge
ne vem
ne bi
volil
stranka ni
v parlamentu