Na območju tovarne Rog je bilo včeraj, dan po vročem ponedeljku, mirno. Glavni vhod je še vedno zabarikadiran z odpadnim materialom, vrata so zvarili, na dvorišču in v zgradbah potekajo kulturne in druge dejavnosti. Medtem ko rogovci noč in dan stražijo svoj socialni in kulturni prostor ter načrtujejo, kako ga bodo branili, se v luči ponedeljkovih dogodkov poraja več vprašanj, povezanih s tem, ali je mestna občina resnično vzpostavila gradbišče, kot trdi župan Zoran Janković. Če ga je, potem ji gradbeno dovoljenje, ki se izteče 14 junija, ne bo propadlo.
Izvajalec lahko vloži odškodninski zahtevek
Po besedah gradbenega strokovnjaka Antona Štihca se gradbišče vzpostavi, ko »investitor dobi vsa potrebna dovoljenja, gradbišče označi s tablo in prijavi začetek gradnje oziroma rušitve pri inšpekcijski službi«. Občina oziroma izvajalec rušitve prvih petih zgradb v tovarni Rog Dolinšek transport sta tablo postavila, do ene od stavb pripeljala bager, toda rušitve še niso začeli. Se kljub temu da gradbeniki niso premaknil niti ene opeke, šteje, da je gradbišče vzpostavljeno? Štihec zagotavlja, da je.
V Rogu bager še vedno stoji, kajti aktivisti so začetek rušenja preprečili. Štihec pravi, da v tem primeru lahko izvajalec vloži odškodninske zahtevke zoper tiste, ki so izvajanje del preprečili. »Izvajalec mora imeti podpisano pogodbo z občino, v kateri piše, v katerem roku mora izvesti gradbeno delo. Če do roka dela ne opravi in če za to ni kriv sam, se potem iščejo krivci. Ugotavlja se, ali je kriva občina ali kdo drug.«
Ob nesreči odgovorna investitor in izvajalec
Zdaj so na jugovzhodnem delu tovarne Rog njeni dosedanji uporabniki. Toda po gradbišču se načeloma lahko gibljejo le pooblaščene osebe – izvajalci, nadzorniki, projektanti, inšpekcijske službe... Ponavadi občanom prepreči vstop na območje gradnje ali rušenja ograja, ki je v Rogu ni, zato je gradbišče označevala le tabla na vhodu v posestvo (danes je tam ni več, saj so jo rogovci očitno odstranili). »Ker gradbišče ni ograjeno, rogovci seveda lahko rečejo, da mislijo, da to ni gradbišče, sicer pa nikjer ne piše, da mora biti gradbišče nujno ograjeno.«
Poraja se vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bodo čez nekaj dni Jankovićevi gradbinci spet skušali začeti rušiti stavbe. Če so v ponedeljek resnično vzpostavili gradbišče, kot sklepa Štihec, potem »lahko izvajalec pokliče organe pregona, da jih odstrani z gradbišča«. Torej policijo, ne varnostnikov, ki v ponedeljek teh pooblastil niso imeli.
Čeprav ni nujno, da izvajalec ogradi območje gradnje, mora ta poskrbeti »da se ne povzroča škoda na objektih in zoper ljudi«. Če izvajalec oziroma naročnik območja ustrezno ne zavaruje in se zgodi nesreča, za to tudi odgovarja. »Odgovoren je tisti, ki bi moral nekaj narediti, pa tega ne naredi. Če bi do nesreče prišlo, ker gradbišče ni zavarovano, pa bi moralo biti, je odgovoren investitor solidarno z izvajalcem. So pa rogovci kot vsak subjekt dolžni preprečevati škodo. Po domače rečeno: če vidiš jamo, ne boš skočil vanjo. Da bi se občina razbremenila potencialne odgovornosti, bi morala zadostiti vsem zakonskim pogojem glede varovanja gradbišča in opozorilnih tabel,« pa pravi odvetnik Matjaž Pajk, ki je prepričan, da bi ob večjemu rušenju, kot ga načrtuje ljubljanska občina, gradbišče moralo biti zavarovano z ograjo.
