Avgusta bodo minila že štiri leta, odkar uporabljamo Fabianijev most, ki še vedno velja za enega najdražjih naložbenih projektov ljubljanske mestne občine. Za 150 metrov dolgi most je občina odštela kar 16,5 milijona evrov, predvsem zaradi tega, ker ga sestavljata dva nivoja – zgornji za motorni promet in spodnji za pešce in kolesarje. Med njima pa je nenačrtovano nastal pokrit prostor brez vsebine, ki je zaradi svoje temačnosti in odmaknjenosti od oči mimoidočih postal eden izmed problematičnih kotičkov v mestu.
Prvi so v njem videli potencial za nove vsebine ljubljanski skejterji, nato pa so se občinski možje obrnili na arhitekturni biro Scapelab, ki se s tem območjem ukvarja v sklopu urejanja Cukrarne, in skupaj so prišli do zaključka, da bi res lahko ta prazen prostor spremenili v skejt park. »Pod Fabianijevim mostom je nastal impresiven nadkrit prostor, ki pa ni našel prave rabe v mestu. Urbani, surovo betonski ambient in zaščita pred dežjem sta kot nalašč za urbani šport,« so prepričani v biroju Scapelab.
Ograja – bo ali ne bo?
Preobrazbo urbanega podmostja, ki obsega približno 1100 kvadratnih metrov, so si arhitekti zamislili skupaj s tistimi, ki bodo elemente pod mostom uporabljali. Skupaj so pogledali možnosti, oblike, dimenzije, materiale... »Več glav več ve. Arhitekti so bitja, ki znajo prisluhniti, in ti iz Scapelaba so resno vzeli pojem uporabna arhitektura,« pravi Marko Žumer - Fogy, ki je sodeloval pri nastanku idejne rešitve. Slednjo so na občini že potrdili in v kratkem naj bi začeli z izdelavo projektne dokumentacije.
»Elementi za izvedbo trikov in akrobacij so umeščeni tako, da mehko razmejijo območje za športnike od koridorja za pešce in kolesarje pod mostom,« še opisujejo v Scapelabu. Pod mostom naj bi nastala mini klančina, tako imenovana minica, za katero načrtujejo, da se bo v nočnem času po vsej verjetnosti zaprla. »Vsekakor ne želimo, da se ponoči na tem prostoru kaj dogaja in da naslednji dan, ko se pridemo izpopolnjevat, naletimo na steklenice in podobno. Vendar se nam zdi nesmiselno, da se nameni veliko denarja za ograjo, bolje je potem urediti kakšno skakalnico,« pravi Fogy in ocenjuje, da o tem še niso rekli zadnje besede.
Doslej le samoiniciativa
Fogy, ki je na skejterski sceni že 21 let, z velikim veseljem pozdravlja pridobitev pod Fabianijevim mostom, toda hkrati poudarja, da to ni skejt park v pravem pomenu: »Štirje objekti, namenjeni skejtanju, ne bodo rešili mesta pred tem, da se drugje ne bo skejtalo. Ta prostor bo zadovoljil skejtersko subkulturo v zelo majhnih številkah.« Redno obiskuje tuja mesta in pozna skejtarsko sceno drugje, zato je še toliko bolj prepričan, da bi morala Mestna občina Ljubljana več narediti na tem področju. Po njegovih besedah statistični podatki kažejo, da je v Ljubljani vsaj petkrat premalo javnih površin, namenjenih skejtarjem.
Vse, kar je občina doslej naredila za njih, je skejt park pri medijski hiši POP TV, vendar je ta zdaj v precej žalostnem stanju. Fogy tako pravi, da največ vadi na ulici in skejterski prostor, ki je sicer v prvi vrsti nastal kot rešitev za zanemarjen prostor, vidi kot lep začetek sprememb. Pozitivno je tudi, da občina preverja možnost gradnje skejt parka pod tribunami nogometnega stadiona v Stožicah, toda na drugi strani bo velik udarec za ljubljansko skejtersko sceno načrtovani konec skupnosti v Rogu, kjer je leta 2006 nastal prvi pokriti skejt park v Sloveniji. »Skejterji so ga uredili z golimi rokami, iz smeti in odpadnih gradbenih materialov. To je bila čista samoiniciativa! Sploh betonski bazen, ki je nastal pred dvema mesecema, je odličen. Takšne mojstrovine ne moreš nadomestiti,« zaključuje Fogy, na občini pa odgovarjajo, da so dogovorjeni, da jim skejterji iz Roga posredujejo idejno zasnovo postavitve skejt parka na nadomestni lokaciji.
