»Sramota za pravno državo, da me zaradi tega vlačite po sodiščih. Kar sem naredil, ni bilo nič več, kot se zgodi na vaški veselici. Tam se tudi stepejo, koga zabodejo z nožem, v mojem primeru pa še tega ni bilo,« se je včeraj pred sodnico Sinjo Božičnik pridušal eden najbolj znanih in nevarnih obsojencev Stephen Casiraghi. Prav nič ni bil vesel, ker je moral zaradi napada na paznika aprila 2011 spet sesti na zatožno klop. »Pet let že traja tole, nimam časa zaradi takih zadev hoditi po sodiščih,« je izjavil. Kaj tako zelo pomembnega počne v zaporu, da si stežka vzame uro ali dve za obisk sodne palače, ni pojasnil.
»Višja lopovska«
Kot je znano, ima Casiraghi burno kriminalno preteklost. Najbolj sta odmevala ugrabitev in grdo spolno izživljanje nad mlado avtoštoparico, sicer pa je bil obsojen tudi že zaradi posilstva, ropov, zažiga policijskih avtomobilov in tako naprej. Ko so ga aprila 2011 na ljubljanskem sodišču spoznali za krivega napada na paznika v zaporu na Povšetovi ulici in je dobil 14-mesečno kazen, je imel še en izbruh. Začel je žaliti sodnika, a ko je ta odredil, naj ga paznika odpeljeta, je samo še bolj besnel. Po hodniku je razgrajal, žalil in pljuval proti mimoidočim. Tudi paznikoma je grozil s smrtjo, se upiral, da sta morala uporabiti tudi silo, grožnje in razgrajanje pa je nadaljeval še v mariborskem zaporu, kjer je bil takrat nastanjen.
Casiraghi si je s tem zaslužil novo obtožnico in leta 2014 tudi dveletno zaporno kazen. Sodba je bila nato razveljavljena in v drugo je dobil leto in pol, nato pa so razveljavili tudi to odločitev, češ da je treba ponovno preučiti, kako je bilo s storilčevo prištevnostjo. Včeraj se je torej vse začelo od začetka, pred novim sodnim senatom in z osnovnimi vprašanji o obtoženčevih osebnih podatkih. Že tu je Casiraghi pokazal, da ima, milo rečeno, smisel za humor. Na vprašanje, katero šolo ima končano, je odvrnil, da osnovno, ker so mu jo »šenkali«, sicer pa »višjo lopovsko«. Na vprašanje, ali ima kaj premoženja, je odvrnil, da je to osebni podatek in da ne bo povedal, »da ne bi rubežniki preveč hodili naokoli«. Ko so ga povprašali, ali je že bil obsojen, je odvrnil: »Nekajkrat, ampak to je že daleč. Sicer pa ne da bi jaz vedel – če sem bil, je bilo po krivem...«
Pravna latovščina
»Težko je to razumet, ker nisem pravnik in nimam državnega pravosodnega izpita. To je strokovni jezik, pravna latovščina. Kup laži, kaj češ,« je komentiral obtožbo. Ko je sodnica vprašala zagovornika Tomaža Toldija, ali ima kak ugovor pravne narave, je ta odgovoril s kratkim ne, Casiraghi pa je na hitro dodal: »No, jaz bi gotovo našel kakšnega, če bi bil pravnik.« Da mu pravna latovščina ni tako tuja, pa je dokazal, ko so ga pobarali, kaj ima povedati v svoj zagovor. »Kar sem storil, ni kaznivo dejanje, ne morete mi očitati direktnega naklepa, niti obarvanega ne,« je takoj odvrnil. O tem, kaj se je spornega aprilskega dne dogajalo na sodišču, pa ni povedal veliko. Le to, da je bil čisto miren in da je itak že vse povedal ter da se tudi ne spomni po vseh teh letih, kar »ni čudno, ljudje se ne spomnijo niti, kaj so včeraj jedli«. Izustil pa je marsikatero krepko čez naša sodišča, paznike, državo in tako naprej.
Z našim sodstvom bi sicer moral biti zelo zadovoljen. Tudi sam je namreč včeraj poudaril, kako mu je žal, da v tistem času ni zagrešil še več kaznivih dejanj, saj zanje itak ne bi dobil kazni. Ko so mu pred časom združevali posamezne kazni v enotno, se jih je skupaj nabralo za skoraj 30 let. Zaradi napake v zakonodaji, ki je zdaj na srečo že popravljena, pa so mu na koncu lahko izrekli le 20 let zapora. Tako bi že aprila moral priti na svobodo, a ga je prehitela nova kazen – dobil je še dodatnih šest mesecev zaradi napada na paznika in uničenja kopalnice v zaporu na Dobu. Na novomeškem sodišču mu trenutno sodijo še zaradi enega napada na pravosodne policiste (grozil jim je z ubojem in v enega vrgel skodelico s toplim mlekom), zaradi dveh pa je še v preiskavi.
