Po brexitu nič več ni, kot je bilo pred njim. Združenemu kraljestvu resno grozi razpadom, ker sta njegova konstitutivna dela, Škotska in Severna Irska, glasovali za to, da ostaneta v EU. Kljub politični zmešnjavi na vrhu in boju za oblast v obeh vodilnih strankah nekateri v parlamentu mislijo na prihodnost države. Verjamejo, da je prihodnost federalna.
Federativno kraljestvo
Združeno kraljestvo naj bi pred razpadom rešila radikalna reorganizacija v federalno (zvezno) državo, v kateri bi bili vsi štirje deli, Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska, popolnoma suvereni pri svojih zadevah. Federativno Združeno kraljestvo kot rešitev predlaga vsestrankarska parlamentarna skupina za ustavno reformo, ki jo je zbral nekdanji član vlade lord Salisbury. Skupina ocenjuje, da je brexit povečal nujnost radikalnih sprememb. Sedanjo »unijo« bi morala zamenjati prava federacija štirih delov, ki bi imeli vsak svoj parlament, vlado in premierja. Skupni zvezni parlament v Londonu bi zmanjšali s sedanjih 650 na samo 146 poslancev. O tem, o katerih zadevah naj bi odločal, bi enakopravno odločali parlamenti vseh štirih delov federacije. Ker je Anglija veliko večja od preostalih delov, ta skupina predlaga ali ustanovitev angleškega parlamenta ali pa razdelitev Anglije na samoupravna mesta in regije, ki bi imeli svoje poslance v zveznem parlamentu.
Vse skupaj zveni zapleteno, ker takšno tudi je. »Po brexitu živimo v drugačnem svetu. Čas je za radikalne spremembe,« pravi lord Salisbury. V skupini za ustavne spremembe so številni ugledni odločevalci iz vseh strank. Njen predlog naj bi užival podporo nekdanjega konservativnega premierja Johna Majorja in drugih nekdanjih konservativnih veljakov. Podpora konservativcev je posebno pomembna za uspeh te pobude, saj je bila konservativna stranka vedno najbolj zadržana do spreminjana ustavnih temeljev združene države. Posebno do federalizma, ki naj bi bil eden izmed razlogov za odhod iz EU – strah pred nastajanjem Združenih držav Evrope.
Referendum o federaciji?
Skupina bo podrobnosti svojega predloga objavila še ta teden, in sicer kot podlago za razpravo, ki naj bi vodila v predlog zakona, ki bi ga morala najprej potrditi oba domova parlamenta. Če bi se to zgodilo, bi v naslednjih štirinajstih mesecih o njem odločali na državnem referendumu. Nov zakon o federativnem Združenem kraljestvu bi obveljal samo, če bi se zanj izrekla večina v vseh štirih delih države. Po sedanjem predlogu, ki naj bi ga izboljšala razprava, bi Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska imeli skupnega monarha kot šefa države, skupno državno upravo, politiko za zunanje zadeve, obrambo, državno varnost, priseljevanje, človekove pravice, mednarodne pogodbe, vrhovno sodišče, valuto, centralno banko in predpise o finančnih storitvah. Zvezna vlada naj bi odločala tudi o višini davkov. Ne bi pa jih pobirala.
Ta predlog spominja na tako imenovano maksimalno avtonomijo, ki so jo mnogi na Škotskem predlagali kot vmesno možnost med sedanjo ravnijo avtonomije in neodvisnostjo, pa ni postala tretja možnost na referendumu leta 2014, na katerem je večina Škotov zavrnila neodvisnost. Predlagatelji sprememb ne skrivajo, da je njihov cilj preprečiti odhod Škotske iz Velike Britanije, kar je po odhodu Velike Britanije iz EU samo vprašanje časa.
