Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bi morala po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije na svoji spletni strani javno objavljati podatke o premoženju in dohodkih funkcionarjev. Čeprav je zakon začel veljati že leta 2010, se to še vedno ni zgodilo. Zakonskih določil ni izpolnil ne nekdanji predsednik KPK in sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič ne aktualni predsednik komisije Boris Štefanec.
»Da KPK že šesto leto zapored, povsem brez posledic, ignorira tako pomembno zakonsko določilo, je neopravičljivo početje, ki samo po sebi poraja sum korupcijskega dejanja KPK. Namen določb zakona je jasen; na tak način naj bi slovenska javnost lahko spremljala, kako izvrševanje javnih funkcij vpliva na premoženje njihovih nosilcev,« opozarja Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), ki je pred dnevi na neizpolnjevanje zakonskih obveznosti opozoril predsednika države, ministrstvo za javno upravo in informacijskega pooblaščenca.
Politiki nevšečno dejanje
V KPK pravijo, da gre za občutljivo problematiko varovanih osebnih podatkov. »Določba omenjenega člena se ne izvaja, saj je komisija že v času prejšnjega senata ob pripravi podatkov za javno objavo naletela na težave, ki jih samostojno, brez sodelovanja s samimi zavezanci, težko razreši. Pri poročanju podatkov o premoženjskem stanju, ki jih zavezanci elektronsko posredujejo komisiji, pogosto prihaja do napak oziroma napačnega razumevanja samega obrazca in posledično nepopolno izpolnjenega obrazca, zato javna objava podatkov o premoženjskem stanju ne more biti v celoti avtomatska oziroma računalniška. Glede na število zavezancev je ročna obdelava teh podatkov skoraj nemogoča, saj ima komisija na današnji dan od uvedbe elektronskega sistema že 14.439 zavezancev,« pojasnjujejo v KPK.
Po besedah Frančiška Verka, predsednika Sindikata državnih organov Slovenije, takšno pojasnilo ni vredno komentarja. »Večletno ignoriranje jasnih zakonskih določil o nujnem obveščanju javnosti v dobi razvite informacijske družbe ni dopustno in je tudi popolnoma neopravičljivo. Kaj takega bi še lahko opravičevali v začetnih letih delovanja KPK, ko so zavezanci prijave premoženjskega stanja podajali še v papirni obliki, zdaj pa jih že nekaj let dostavljajo elektronsko,« meni Verk. Pravi razlog je po njegovem prepričanju v tem, da javna objava podatkov o dohodkih in premoženju funkcionarjev ni politiki všečno dejanje.
Mirko Vintar s fakultete za upravo o tem ni povsem prepričan, po njegovem mnenju je ključni problem drugje. »Če mora komisiji o premoženju poročati več kot 14.000 zavezancev, je nekaj narobe z zakonom. Krog zavezancev je preširok in posledično neobvladljiv. Tako občutljivih podatkov ne bi bilo mogoče v celoti avtomatizirati, tudi če bi imeli v KPK zelo dobre informacijske rešitve,« ocenjuje. Vintar vladi predlaga, da krog zavezancev zoži na 500 do 1000 oseb, ob ustrezni informacijski podpori pa jim še pred objavo podatkov zagotovi tudi individualno obravnavo.
Pomanjkljiv zakon gre na roke »skrivačem«
Ne glede na pojasnila pri tem zagotovo ni mogoče spregledati dejstva, da na ta problem v petih letih ni resneje opozoril nihče, ne nova vlada ne politične stranke. Tistim, ki ne želijo videti podatkov o svojem premoženjskem stanju na spletu, je šel pri tem na roko tudi nedorečen zakon, ki poleg prej navedenih pomanjkljivosti ne predvideva nadzornega organa, prav tako pa nima nobenih formalnih vzvodov, da bi KPK lahko prisilili k izpolnjevanju svojih zakonskih obveznosti. Na uradu informacijske pooblaščenke, kjer so zgolj pritožbeni organ in prav tako nimajo pristojnosti za to vprašanje, menijo, da bi lahko to storili samo poslanci – isti zakon namreč izrecno določa, da nadzor nad opravljanjem nalog KPK opravlja državni zbor. Temu pa se očitno ne mudi pljuvati v lastno skledo.
Na ministrstvu za javno upravo zavračajo očitke o neaktivnosti in zagotavljajo, da v sodelovanju s KPK že vseskozi iščejo rešitve za pošiljanje, zbiranje in spremljanje različnih podatkov, ob tem pa napovedujejo tudi spremembe zakona, ki naj bi jih poslali v javno obravnavo jeseni. Tako kot na KPK tudi na ministrstvu menijo, da bi poleg zagotovitve avtomatizacije objave veljalo ustrezno dopolniti in uskladiti zakonodajo. Ministrstvo namerava premisliti tudi o širini kroga zavezancev za objavo – zdaj namreč ugotavlja, da druge države, ki tovrstne podatke objavljajo na spletu, vanj uvrščajo predvsem funkcionarje, na pa tudi vseh preostalih uradnikov na položaju.
