Čeprav počitnice v Bruslju uradno še trajajo, se v zakulisju že pripravljajo na neformalni vrh voditeljev EU, ki bo sredi septembra potekal v Bratislavi brez britanske premierke Therese May. Voditelji EU bodo namreč razpravljali o začetku pogajanj za izstop Velike Britanije iz integracije in o migrantskem dogovoru s Turčijo, ki utegne prav v oktobru doživeti kolaps, če Bruselj Ankari ne bo odobril želene vizumske liberalizacije za vstop njenih državljanov v schengenski prostor. Tako bo EU že takoj po počitnicah soočena z vročo politično jesenjo, ko se bo integracija morala odločiti, v katero smer naj ob naraščajočem populizmu v Evropi in negotovih varnostnih razmerah v njeni južni in vzhodni soseščini zapelje integracijo.
Tuskove konzultacije z evropskimi voditelji
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je že začel konzultacije za uskladitev stališč sedemindvajseterice do pogajanj z Veliko Britanijo. V četrtek se je naprej oglasil pri nemški kanclerki Angeli Merkel, posvetovati pa se namerava z vsemi evropskimi voditelji, razen z britansko premierko Mayevo. S slovenskim premierjem Mirom Cerarjem se med svojo evropsko turnejo Tusk ne bo sestal. V Cerarjevem kabinetu nameravajo usklajevanja s predsednikom evropskega sveta opraviti po telefonu. Slovenska stališča glede začetka pogajanj o britanskem izstopu sicer ostajajo nespremenjena: ta naj se začnejo čim prej.
Kdaj bo London sprožil 50. člen lizbonske pogodbe in uradno začel pogajanja s sedemindvajseterico o svojem izstopu, ostaja nejasno. Mayeva je kljub željam EU, da se ta postopek sproži čim prej in se tako skrajša obdobje negotovosti, že napovedala, da diplomatska nota z obvestilom o začetku postopka britanskega izstopa iz EU v Bruselj ne bo prispela letos. London mora najprej oblikovati obsežno pogajalsko ekipo in se sploh odločiti, kakšne odnose želi v prihodnje imeti z Evropsko unijo. »Velika Britanija zdaj tipa, kakšne so njene možnosti. Evropsko združenje za prosto trgovino jim je že dalo vedeti, da ne bodo kar avtomatsko po izstopu iz EU sprejeti v njihove vrste,« je na britanske dileme opozoril Dragan Barbutovski, ustanovitelj inštituta Evropa misli.
Evropske volitve kot dinamika brexita
Zaradi številnih notranjepolitičnih preigravanj v Nemčiji, Franciji in Italiji, treh ključnih evropskih članicah, ki po odločitvi Britancev začenjajo predstavljati novo jedro Evropske unije, se poraja možnost, da Unija vendarle ne bi vztrajala pri čimprejšnji formalni vložitvi britanskega zahtevka za izstop iz EU. Ta bi se utegnil zaradi francoskih predsedniških volitev, na katerih vse bolje kaže populistični evroskeptični Marine Le Pen, in nemških parlamentarnih volitev, kjer se tudi pričakuje porast evroskeptične stranke AFD, prestaviti celo v leto 2018 ali 2019. Tudi Nizozemci bodo na volitvah marca prihodnje leto volili nov parlament. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se zmaga obeta populistični evroskeptični Svobodnjaški stranki Geerta Wildersa. »Z ustvarjanjem združene fronte na bratislavskem vrhu EU se bo morda poskušalo dati signal Veliki Britaniji, češ da je EU pripravljena,« je ocenil Barbutovski. Toda od bratislavskega vrha se po njegovi oceni pričakuje preveč. »Ne pričakujem, da bomo po vrhu imeli načrt za novo Evropo.« Razhajanja med državami članicami glede prihodnosti EU so namreč prevelika. Medtem ko Višegrajska skupina zagovarja povrnitev več pristojnosti z evropske na nacionalno raven, se v delih socialdemokratskih premierjev upa na poglobitev EU. Merklova – podobno kot Donald Tusk – sodi v tisti krog voditeljev, ki menijo, da zdaj čas ni zrel za poglabljanje evropske ideje, temveč konsolidacijo integracije. Predvsem na področju notranje varnosti EU, begunske krize, zaščite evropskih zunanjih meja in zmanjšanja nezaposlenosti med mladimi si kanclerka želi otipljivih rezultatov EU.
Pogovori na bojni ladji
Barbutovski se sprašuje, ali je evropska politična elita, ki je z brexitom dobila jasen signal, da se s takšno Evropsko unijo ne bo moglo nadaljevati, dejansko izkoristila čas do bratislavskega vrha. »Bojim se, da bomo dobili obliž na rano, ki krvavi, Evropska unija pa se ne bo bistveno spremenila,« je dejal in opozoril na demokratični deficit Evropske unije, ki v zadostni meri ne sledi pričakovanjem državljanov. Podobno kot ob brexitu bodo Merklova, italijanski premier Matteo Renzi in francoski predsednik François Hollande na ponedeljkovem vrhu poskušali določiti prihodnji tempo integracije.
Za kraj neformalnega vrha so si izbrali italijanski otok Ventotene, ki je s svojo preteklostjo poln simbolike za aktualne izzive EU. Od Neaplja 60 kilometrov oddaljeni otok je bil med drugo svetovno vojno prostor, kjer je fašistični režim zapiral svoje nasprotnike – tudi enega od ustanovnih očetov EU Altiera Spinellija. V ječi je spisal manifest za svobodno in združeno Evropo, ki je predvideval ustanovitev federalne Evrope, s čimer bi se celina izognila novim vojnam. Manifest je pozneje postal ena od podlag evropskemu povezovanju. Pogovori evropske trojice bodo potekali na še enem simboličnem kraju aktualnih evropskih razmer – na italijanski vojaški ladji Garibaldi, ki sicer sodeluje v evropski pomorski operaciji Sophia za zajezitev tihotapljenja migrantov čez Sredozemsko morje.
