Petega julija letos so si lahko v taboru Hillary Clinton globoko oddahnili. Direktor FBI James Comey je na tiskovni konferenci povedal, da ne bodo vložili obtožnice proti demokratski predsedniški kandidatki, in takrat se je zdelo, da se bo afera z njeno uporabo zasebnega strežnika za uradno pošto v času vodenja zunanjega ministrstva, ki so ji mediji in republikanci posvečali veliko pozornosti, umaknila v ozadje.
Toda morebitno olajšanje je bilo prehitro.
V največji aferi Clintonove med njeno tokratno predsedniško kandidaturo namreč prihajajo na dan nova odkritja in kot kaže, bo morda vse do 8. novembra nejasno, kaj vse iz njenega elektronskega odpisovanja med letoma 2009 in 2013 še lahko pride na dan.
Gre za vsaj dve vprašanji. Najprej, ali se je Clintonova v vlogi zunanje ministrice srečevala z vplivneži, ki so imeli svoje poslovne interese po svetu, zato, ker so ti prispevali visoke zneske fundaciji njenega soproga. Konservativna organizacija Judicial Watch je v ponedeljek objavila 725 strani dokumentov zunanjega ministrstva, ki jih je pridobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V njih denimo piše, da je predstavnik Clintonove fundacije junija 2009 prosil tesno svetovalko Clintonove Humo Abedin, naj poskrbi za srečanje kronskega princa Bahrajna s Clintonovo, ker jim po uradnih kanalih srečanja ni uspelo zagotoviti. Gre za »našega dobrega prijatelja«, piše v elektronskem pismu predstavnika fundacije, ki ji je princ skozi leta nakazal več deset milijonov dolarjev. Čez tri dni je prišlo do srečanja.
Odkrili še 15.000 dokumentov
Podobnih primerov, ko predstavniki Clintonove fundacije prosijo za srečanja, usluge ali posredovanja, je še več, sodeč po materialu, ki ga je Judicial Watch objavil na spletni strani. Na podoben način kot kronski princ je srečanje s Clintonovo takoj dobil ustanovitelj prehrambnega giganta Slim-Fast Daniel Abraham. Predstavnik fundacije Doug Band tudi prosi Abedinovo za posredovanje pri ameriškem veleposlaništvu v Londonu za pridobitev vizuma za predstavnika angleškega nogometnega kluba Wolverhampton, ki je imel s tem očitno težave zaradi obtožnice za kaznivo dejanje. Band ob tem zapiše, da se je že obrnil na dva senatorja, a da »slabo kaže«. Abedinova je bila do posredovanja zadržana in ni jasno, kako se je primer iztekel. Jasno pa je, da je za uslugo prosil Casey Wasserman, milijonar, ki se poslovno ukvarja s športom in ki je Clintonovi fundaciji nakazal od pet do deset milijonov dolarjev, piše Judicial Watch.
V pismih so prošnje Abedinovi za usluge za različne ljudi, od podpredsednika tedaj največjega ameriškega premogovniškega podjetja Peabody Energy s poslovnimi interesi v Aziji do pevca U2 Bona. Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je zaradi dogajanja zahteval imenovanje neodvisnega preiskovalca. Štab Clintonove zanika, da bi kot zunanja ministrica delovala na podlagi tega, ali je nekdo nakazal denar Clintonovi fundaciji. Slednja pa je prav v teh dneh sporočila, da ne bo prejemala prispevkov iz tujine, če Clintonova postane predsednica.
Drugo vprašanje je povezano z odkritjem FBI. Ta je med preiskavo našel dodatnih 15.000 dokumentov, ki so bili v času ministrovanja Clintonove poslani neposredno na njen elektronski naslov ali z njega. To je precej zajeten kup, če upoštevamo, da so odvetniki Clintonove zunanjemu ministrstvu predali vsega skupaj 30.000 dokumentov z njenega strežnika. Vprašanje zdaj je, koliko od novih dokumentov se nanaša na njeno delo in kaj v njih piše, pa tudi, ali bodo morda objavljeni še pred volitvami. Zunanje ministrstvo jim je dalo prednostno obravnavo pri pregledu, med katerim morajo ugotoviti, ali vsebujejo zaupne podatke.
Povrhu v zraku visi še vprašanje, ali imajo hekerji, ki so vdrli v nacionalni odbor demokratske stranke in naj bi poskušali napadati tudi na druge naslove, v rokah kakšen zanimivejši dokument, ki bi lahko prišel na dan pred volitvami. Oblasti v ZDA trdijo, da so bili za temi napadi verjetno storilci iz Rusije.
