V prihodnjih mesecih se bodo morali v državnem zboru zagovarjati kar trije ministri, ki vsi sodijo v kvoto SMC. Že v torek bo na vrsti interpelacija, ki so jo proti ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču vložili Združena levica in nepovezani poslanci, pod preostali dve interpelaciji – o delu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič – pa so se podpisali poslanci SDS. Po zadnjih koalicijskih pogovorih je jasno, da vložene interpelacije nobenega od ministrov ne bodo odnesle s položaja, da pa bosta morala tako zdravstvena ministrica kot minister za infrastrukturo v prihodnje pokazati konkretne rezultate. Kolar-Celarčeva naj bi do sredine decembra v javno razpravo poslala ključni reformni zakon (o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), Gašperšič pa je obljubil, da bo odstopil, če prihodnje leto ne bodo začeli graditi drugega tira.
Zlasti Milojka Kolar Celarc v javnosti uživa precej manjšo podporo, kot jo v koalicijskih vrstah. Anketirance smo namreč tokrat povprašali tudi, kako naj se o treh vloženih interpelacijah odloči državni zbor. Da naj poslanci interpelacijo o delu Kolar-Celarčeve podprejo in torej ministrico razrešijo, je odgovorilo 52,5 odstotka vprašanih, slabih 40 odstotkov pa jih temu nasprotuje.
Križanje rezultatov pokaže, da imajo, pričakovano, najslabše mnenje o njenem delu volilci SDS: 71 odstotkov privržencev največje opozicijske stranke se zavzema za njeno razrešitev. Sledijo volilci NSi (68 odstotkov). Spomnimo, da je interpelacijo proti ministrici za zdravje sicer prva napovedala Nova Slovenija, a jo je SDS prehitela in vložila svoje besedilo. NSi nato ni preostalo drugega, kot da je obelodanila, da bo predlog SDS podprla. Za razrešitev Kolar-Celarčeve se zavzema tudi dobra polovica volilcev SD in skoraj polovica volilcev DeSUS.
Obstanku Kolar-Celarčeve v vladi so najbolj naklonjeni volilci SMC in ZL. Da naj poslanci interpelacije ne podprejo, meni dobrih 70 odstotkov volilcev največje vladne stranke in 53 odstotkov volilcev Združene levice. Poslanci ZL so že napovedali, da ne bodo glasovali za odhod Kolar-Celarčeve, saj v ozadju interpelacije proti njej prepoznavajo interese zavarovalniško-zdravniških lobijev.
Kot najmanj sporno vidijo šolsko ministrico
Nekoliko bolj kot ministrici za zdravje so anketiranci naklonjeni ministru za infrastrukturo: dobrih 43 odstotkov jih Gašperšičevo razrešitev podpira, slabih 41 odstotkov pa ne. Tudi on ima največ zagovornikov med volilci SMC, vendar nekoliko manj, kot jih ima Kolar-Cerarčeva. Da naj Gašperšič ostane v vladi, meni 56 odstotkov volilcev največje vladne stranke. Najmanj so mu naklonjeni privrženci NSi in DeSUS: njegovo razrešitev podpirata dve tretjini volilcev tako prve kot druge stranke. Med volilci SDS je razmerje 59 proti 41 v korist ministrove razrešitve. Eden od razlogov, da so privrženci SDS precej bolj odločno proti Kolar-Cerarčevi kot proti Gašperšiču, je najbrž tudi ta, da je interpelacijo proti ministrici za zdravje vložila prav SDS, kako bodo njihovi poslanci glasovali o interpelaciji proti infrastrukturnemu ministru, pa se v največji opozicijski stranki še niso jasno opredelili. Če križamo podatke o (ne)podpori interpelaciji in o bivališču anketirancev, pa vidimo, da Gašperšič pričakovano uživa najmanj podpore med Primorci.
Med tremi interpeliranimi ministri javnost kot najmanj sporno ocenjuje šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič. Da naj ta ostane v vladi, meni slabih 47 odstotkov vprašanih, da naj jo interpelacija odnese s položaja, pa 37 odstotkov. Njenemu nadaljnjemu vodenju ministrstva za izobraževanje so v večji meri naklonjeni bolj izobraženi anketiranci, volilci SMC (72 odstotkov) in – nekoliko presenetljivo – volilci NSi (64 odstotkov). Poslanci Nove Slovenije sicer še niso razkrili, kako bodo glasovali, je pa mogoče pričakovati, da bodo razrešitev ministrice za šolstvo podprli. Interpelacija ji namreč očita, da ni pripravljena spoštovati razsodbe ustavnega sodišča, po kateri bi morali biti javno veljavni programi v zasebnih osnovnih šolah v celoti financirani iz proračuna. Da naj poslanci interpelacije proti Makovec-Brenčičevi ne podprejo, je odgovorilo tudi 55 odstotkov volilcev DeSUS in enak odstotek volilcev SD, 40 odstotkov privržencev ZL in 34 odstotkov volilcev SDS.
SMC po desetih mesecih spet prva
Na čelu strankarske lestvice je ponovno prišlo do spremembe – po desetih mesecih se je na prvo mesto vrnila največja vladna stranka SMC. Socialni demokrati, ki bi bili zmagovalci volitev prejšnji mesec (pred tem so bili po raziskavi Vox populi zadnjič na prvem mestu aprila 2014), so tokrat pristali na tretjem mestu. Sodeč po rezultatih, je SMC nekaj volilcev pritegnila iz bazena neopredeljenih. Julija in avgusta je bilo namreč tistih, ki niso vedeli, koga bi volili, in tistih, ki ne bi šli na volitve, skupno 46 odstotkov, tokrat pa 8,5 odstotne točke manj. Delež tistih, ki ne bi volili, se je precej zmanjšal že četrti mesec zapored: maja letos se je za ta odgovor odločilo 24 odstotkov, tokrat pa le še dobrih 11 odstotkov anketirancev.
SMC je kot svojo volilno izbiro navedlo 14 odstotkov vprašanih. Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance, bi Cerarjeva stranka dobila 22,6 odstotka glasov, kar je dobrih pet odstotnih točk več kot prejšnji mesec. Tako kot avgusta je tudi tokrat na drugem mestu z 21 odstotki Janševa SDS, tretjeuvrščeno SD pa bi obkrožilo 18 odstotkov opredeljenih anketirancev (prejšnji mesec dobrih 22 odstotkov). Združena levica za Socialnimi demokrati zaostaja pet odstotnih točk. Poleg SD je največja poraženka tega meseca NSi: z avgustovskih 12,6 odstotka opredeljenih glasov je padla na 8,3 odstotka. V državni zbor bi prišla še DeSUS s sedmini odstotki, s slabimi petimi odstotki glasov pa bi se vanj vrnila SLS, ki je na volitvah pred dvema letoma pristala pod parlamentarnim pragom.
Če omenjene rezultate preračunamo v poslanske sedeže, vidimo da bi dobila SMC 21, SDS 19 in SD 17 poslanskih mest, Združeni levici bi v parlamentu pripadlo 12 sedežev, NSi štiri manj, DeSUS bi dobil sedem poslanskih mest in SLS štiri. Stranke sedanje koalicije (SMC, DeSUS in SD) bi imele torej skupaj 45 poslanskih mest, kar je sedem manj, kot jih imajo zdaj.
Kako ocenjujete delo vlade?
Ninamedia, 13.–15. septembra 2016, n = 700
PODATKI
2,5 %
ne vem
34,8 %
uspešno
62,8 %
neuspešno
Kako naj o naslednjih interpelacijah odloči
državni zbor: naj jih zavrne ali podpre?
ZAVRNE
PODPRE
NE VEM (V %)
A
Interpelacija o delu ministra
za infrastrukturo
43,3
40,7
16,0
Petra Gašperšiča
B
Interpelacija o delu ministrice
za zdravje
39,8
7,7
52,5
Milojke Kolar Celarc
C
Interpelacija o delu ministrice za
izobraževanje
46,8
37,1
16,1
Maje Makovec Brenčič
Ocene politikov
Ninamedia, pov. ocena od 1 do 5
PODATKI
1.
12.
Luka
Mesec
Borut
Pahor
2,71
+0,11
3,71
+0,12
2.
13.
Violeta
Bulc
Matej
Tonin
3,39
+0,05
+0,01
2,67
3.
14.
Bojan
Dobovšek
Tanja
Fajon
3,25
+0,02
+0,10
2,66
4.
15.
Anja
Kopač Mrak
Dejan
Židan
−0,08
+0,13
2,64
3,04
5.
16.
Karl
Erjavec
Miro
Cerar
2,99
+0,19
2,63
/
6.
17.
Janko
Veber
Milan
Brglez
−0,04
2,96
2,54
+0,04
7.
18.
Matjaž
Han
Lojze
Peterle
+0,09
2,52
2,88
−0,11
8.
19.
Ljudmila
Novak
Franc
Bogovič
2,86
0
+0,04
2,40
9.
20.
Zoran
Janković
Alenka
Bratušek
–0,03
2,75
+0,02
2,39
10.
21.
Eva
Irgl
Igor
Šoltes
+0,03
2,73
–0,05
2,35
11.
22.
Violeta
Tomić
Janez
Janša
2,72
+0,04
2,24
/
Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor?
AVGUST 2016
JULIJ 2016
SEPTEMBER 2016
SMC
SDS
SD
Združena
levica
NSi
DeSUS
SLS
druge
ne vem
ne bi volil
Zavezništvo
stranka ni
v parlamentu