»Adolf Hitler je program svoje stranke objavil že leta 1920 in v njem je bilo zapisano vse, kar so nacisti kasneje izvajali. Mnogi pa so ta program ignorirali tudi še po tem, ko se je že pokazalo, da država izvaja napad na določene skupine prebivalstva.« S takšno primerjavo z nacistično Nemčijo je veleposlanica Blanka Jamnišek, vodja programa Odgovornost zaščititi na ministrstvu za notranje zadeve, ponazorila, kako se v družbi zakotijo množična grozodejstva. Sovražni govor, verbalni in fizični napadi na manjšinske skupine, politična in gospodarska kriza, težke družbene razmere, kriza srednjega razreda, nestabilnost institucij, vse to so znaki, da bi se lahko tudi v Evropi ponovila etnična čiščenja, zločini proti civilnemu prebivalstvu, pokoli, pogromi, genocid. »Zgodovina kaže, da se tam, kjer se je že zgodilo, grozodejstva lahko ponovijo,« opozarja Jamniškova.
Preprečiti, preden je prepozno
Njen nastop je uvedel včerajšnjo predstavitev Priročnika za preprečevanje grozodejstev, ki ga je izdala Organizacija združenih narodov. »Trenutno po svetu poteka kar trideset resnih konfliktov, v katerih trpijo civilisti,« je v atriju ZRC SAZU povedala Jamniškova. »Globalna situacija se je v zadnjih desetih letih zelo poslabšala.«
Priročnik, ki je del mednarodnega koncepta Odgovornost zaščititi (Responsibility to protect), je orodje, s katerim države, ki so se zavezale preprečevati grozodejstva, lahko prepoznajo, ali se pri njih ali v drugih državah pripravljajo množične hude kršitve človekovih pravic. Med »dejavniki tveganja« so tudi pojavi, kot so splošno nezaupanje v državne ustanove, pristransko poročanje o kršitvah človekovih pravic, politizacija sprave ali politični vzgibi, zlasti če so usmerjeni v prevzem ali utrditev oblasti, ter ideologije, ki so utemeljene na ideji nadvlade določene identitete.
Slovenija in Sirija
»Elementi nestrpnosti niso nikoli izginili, tukaj so, med nami,« ugotavlja direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar se je ozrl na sovražni govor in pozive k pogromom, ki jih je v Sloveniji in v Evropi sprožil prihod beguncev. Opozoril je na ugotovitev Hannah Arendt, da za načrtovanje masovnih zločinov, kakršne je začrtal arhitekt holokavsta Adolf Eichmann, ni treba biti psihopat. »Banalnost zla je v povsem prozaičnih dejanjih 'običajnih' ljudi, birokratov, ki iz karierističnih razlogov, izkoriščajoč birokratski aparat, povzročajo zlo,« pravi Žagar.
Sociolog Gorazd Kovačič s filozofske fakultete pa se je ozrl v Sirijo: »Slovenija v mednarodni skupnosti resda nima možnosti, da bi dosegla končanje vojne. A kot članica mednarodnih zavezništev lahko vsaj glasno spregovori, kritizira krivce in ne sodeluje v koalicijah, ki vojno le še podaljšujejo.«
