Poleg njega naj bi se med osumljenci znašlo še nekaj policistov, zato je primer prevzelo specializirano državno tožilstvo, natančneje njihov posebni oddelek za preiskovanje policistov in drugih uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Na vprašanje, ali so bili policisti s Sušnjem na čelu »le« naključni pacienti ali svojci pacientov, ki so si s podkupnino ali zgolj obljubo te pomagali do hitrejše obravnave, včeraj nismo dobili odgovora. Izvedeli pa smo, da naj bi prvoosumljeni, v UKC zaposleni Uroš Smiljić, ki so ga preiskovalci tudi pridržali, saj naj bi bil glavni posrednik pri podkupovanju, prijateljeval ne samo z zdravniškim osebjem, ampak tudi z nekaterimi policisti.
Osumljencem odvzeli pravice
»Zgroženi smo nad dejstvom, da smo v okviru kriminalistične preiskave ugotovili, da so tudi posamezni policisti osumljeni storitve kaznivega dejanja. To je udarec za vse tiste, ki v skladu z integriteto, pošteno in predano opravljajo policijske naloge,« je včeraj sporočilo vodstvo generalne policijske uprave. »Vodstvo policije je že včeraj odredilo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi notranja varnost, preiščejo, odpravijo in preprečijo odklonski pojavi ter da se ugotovijo vsa dejstva in okoliščine. Posameznim policistom smo že omejili dostop do uporabe posameznih tehničnih sredstev in evidenc policije ter vstop v objekte policije,« nam je pojasnil Drago Menegalija z generalne policijske uprave in dodal, da je preiskava potekala od sredine leta 2015.
Osumljencev je trenutno 14 fizičnih in dve pravni osebi, policija pa preiskuje kazniva dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril.
Vodjo specialcev Roberta Sušnja smo včeraj zaman poskušali priklicati, tiste, ki ga poznajo, pa je informacija, da je med osumljenci, presenetila, saj je veljal za korektnega kariernega policista.
Prvoosumljeni Uroš Smiljić v UKC Ljubljana uradno dela od konca leta 2014, ko je bil na čelu bolnišnice še Simon Vrhunec. Sprva je nadomeščal skladiščnika, kasneje delal kot skladiščnik, zdaj pa je s srednješolsko izobrazbo na delovnem mestu finančno-računovodskega delavca v skladišču. Zaposleni so ga sicer pogosteje kot v skladišču videvali, kako je prihajal iz pisarn na tamkajšnjih oddelkih, in to že leta prej, preden je v največji bolnišnici dobil zaposlitev.
Spominjajo se ga kot nekakšnega neuradnega lobista, ki se je zelo trudil vzdrževati napol prijateljske stike z zdravniki. Hkrati je dajal vtis, da bolnike, za katere se je zavzel in povpraševal po njih, osebno pozna in jim želi le pomagati. Nekateri ljudje, s katerimi je bil v stikih, so včasih v njegovih pripovedih o tem, kaj poklicno počne in s kom prijateljuje, zaznavali neskladja, ki pa so jih pripisali neškodljivemu pretiravanju. »Povsod si ga videl,« je pripomnil eden od naših sogovornikov, ki ne želi biti imenovan.
Hvalisanje s poznanstvi
Medtem ko naj bi Smiljić zaposlenim v zdravstvu neprestano omenjal svoje domnevne prijatelje v policiji in med politiki, je po naših informacijah politikom prav tako zavzeto kazal svoj telefon z mobilnimi številkami zdravnikov. Smiljića, ki je bil v drugi polovici prejšnjega desetletja svetnik LDS v Domžalah, se nekateri njegovi nekdanji politični kolegi ne spomnijo, drugim pa je ostal v spominu ravno po tem, da se je rad hvalil, kako dobre povezave z zdravniki ima. Tako je enemu od naših sogovornikov večkrat dejal, da pozna vse zdravnike v UKC in da lahko pokliče kogar koli kadar koli. Ponudil mu je, da mu lahko priskrbi kakršno koli zdravniško pomoč, denarja ali kakšnih drugih »nagrad« pa ob tem ni omenjal. Kot pravi naš sogovornik, Smiljićeve ponudbe ni sprejel; njegovim besedam o izjemnih zvezah z zdravniki niti ni verjel oziroma je ocenjeval, da se želi mladi liberalni demokrat, ki se je »rad povsod rinil«, zgolj »prikazati kot pomemben«. V domžalski občini je bil v tistem obdobju član odbora za družbene dejavnosti.
