Radi bi vedeli, kakšen bo: trd ali mehak? O tem premierka ni povedala še niti besede. Je pa včeraj, ko ji je poslanec njene konservativne stranke Peter Bone v parlamentu dejal, da praznuje rojstni dan in da mu je dala orjaško darilo, ko je sporočila, da bo Britanija zunaj EU najpozneje 31. marca 2019, temu ne samo čestitala, ampak tudi izrazila upanje, da se bo tudi gospa Bonova odzvala primerno tej priložnosti. Poslanci so bruhnili v krohot. Tako veliko smeha v poslanski zbornici ni bilo že zelo dolgo. Bone pomeni kost, kosti pa so trde. Ko se je premierka zavedala, zakaj se poslanci krohotajo, ji je bilo tudi malo nerodno: boner v angleščini rečejo tudi erekciji penisa.
Poslanci se smejejo, velika večina Britancev, ki imajo v žepu vse manj vredni funt, pa je vse bolj resno zaskrbljena, ker z vseh koncev in krajev slišijo, da se vladi niti ne sanja, o kakšnem brexitu se bo pogajala z EU, čeprav je premierka pred nekaj dnevi sporočila, da bo najpozneje do konca marca prihodnje leto sprožila petdeseti člen lizbonske pogodbe oziroma dveletni postopek odhoda iz EU. Predsednik odbora evropskega parlamenta za zunanje zadeve Elmar Brok je ta teden dejal, da je bil po dvournem zasebnem srečanju z novim britanskim zunanjim ministrom Borisom Johnsonom, ki ga pozna že 25 let, osupel nad tem, kar on in drugi ministri mislijo o EU, in nad tem, česa vse ne vedo o EU in o tem, kakšne pogoje mora Britanija izpolniti, da bi se lahko pogodila z EU. Dejal je, da nima pojma o britanskih načrtih izstopa iz EU, ker britanski ministri nimajo pojma o njih.
Tudi premierji Danske, Nizozemske in Španije po nedavnih srečanjih s premierko Thereso May niso bili nič bolj »pametni« o britanskih brexitskih načrtih. »Kaže, da Britanijo čaka še veliko dela, da bo jasno, kaj bi Britanci radi,« je po srečanju z njo ocenil danski premier Lars Lokke Rasmussen. Anonimno se že pritožujejo tudi britanski veleposlaniki po EU, saj pravijo, da imajo glavobole, ker ne morejo potešiti žeje gostiteljev po informacijah o brexitu, ker jih iz Londona ne dobijo.
Zelo malo verjetno je, da slovenski gost Michel Barnier, ki bo glavni brexitski pogajalec EU, ve kaj več o britanskih načrtih. Britanski desničarski mediji, ki z ljubeznijo sovražijo francoske negativce v srcu EU, so ga, ko je bil evropski komisar za notranji trg in finančne storitve, razglasili za najnevarnejšega človeka v Evropi, ker se je spravil nad banke in bil zastavonoša omejitve bankirskih bonusov.
Zares nov o brexitu je vtis, da je vlada popustila pod pritiski parlamentarcev, tudi iz lastne stranke, ki so zahtevali glasovanje o vladnih načrtih za odhod iz EU in poudarjali, da ne more vlada sama sprejeti tako usodne odločitve na podlagi srednjeveškega zakona o tako imenovanem kraljevem privilegiju, ki ga lahko monarh prenese na vlado. A ni vse, kot se zdi. Vlada je včeraj sporočila, da bodo poslanci ob koncu dveletnih pogajanj res glasovali o končnih pogojih britanskega umika iz EU, vendar tudi, da parlament ne bo mogel spremeniti ali dopolniti odhodne pogodbe in da bo Britanija zapustila EU, tudi če bi parlament glasoval proti. Zapustila brez kakršnih koli sklenjenih novih dogovorov o trgovanju in sodelovanju. To ne bi bil ne trdi ne mehki, ampak zelo kaotični brexit.
