Ena izmed posledic brexita bo tudi, da se bosta morali iz Londona preseliti dve evropski agenciji – Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropski bančni organ (EBA). Čeprav bo britanska vlada Evropsko unijo o nameravanem izstopu iz integracije uradno obvestila šele marca prihodnje leto, se je prerivanje za prenos sedežev agencij med državami članicami že začelo. Več držav je izrazilo interes, da bi postale nove gostiteljice agencij, čeprav jih bo Velika Britanija gostila vsaj še naslednji dobri dve leti, torej v obdobju, ko naj bi bila zaključena pogajanja o brexitu in bo Velika Britanija tudi dejansko zapustila EU. Določen interes očitno obstaja tudi v Sloveniji, vendar naj bi vlada morebitno kandidaturo vložila šele, ko bo Velika Britanija dejansko izstopila iz EU in se bo odločitev o novih sedežih agencij med preostalo sedemindvajseterico sprejemala s soglasjem.
Huda konkurenca za sedež agencij
Da bi tudi Slovenija, ki sicer že gosti evropsko Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), morala poskusiti pridobiti sedež katere od agencij iz Velike Britanije, je prepričan Milan M. Cvikl, nekdanji minister za evropske zadeve in nekdanji član evropskega računskega sodišča. Čeprav slovenska vlada doslej še ni uradno oznanila namere, da bo vstopila v bitko za sedež omenjenih agencij, Cvikl meni, da še nič ni izgubljeno. »Če ne poskusiš, ne more biti uspeha. Vedno pa je to zgodba, kaj je država pripravljena storiti in katere argumente je pripravljena uporabiti,« pravi Cvikl. Na zunanjem ministrstvu ne izključujejo, da bi se Slovenija utegnila potegovati za prevzem sedeža oziroma določenih enot, ki delujejo znotraj Agencije za zdravila (EMA). A pred tem bodo sledila temeljita preverjanja, ali Slovenija sploh lahko računa na podporo drugih držav članic.
Po dogovoru iz leta 2008 naj bi sedež agencij pridobile nove države članice, prednost za namestitev omenjenih agencij pa bodo sedaj imele države, ki jim sedežev še ni uspelo pridobiti. Nobene evropske agencije za zdaj nimajo Slovaška, Bolgarija, Romunija in Ciper. Doslej so interes za pridobitev ene od agencij jasno izrazili na Irskem, Švedskem, Danskem, v Italiji in Španiji, torej države članice, ki že gostijo eno ali več agencij, vse pa sodijo med tako imenovane stare države članice. »Nobena od držav, ki so se doslej javile, ni nova država članica. Tisti, ki so prvi vstopili v igro za sedež agencij, imajo komparativno prednost,« opozarja Cvikl.
Želijo kredibilno kandidaturo
S tega stališča torej slovenska kandidatura ne bi bila že uvodoma obsojena za neuspeh. Toda država gostiteljica mora agenciji zagotoviti tudi ustrezne prostore, jim za določeno obdobje sofinancirati najemnino zanje ali pa izpolniti kakšne druge zaveze. »Odločitev o najavi kandidature za EMA oziroma njenih enot, katerih naloge bi lahko kakovostno opravili v Sloveniji, bo vlada sprejela pravočasno, v času pogajanj Združenega kraljestva z EU,« odgovarjajo na zunanjem ministrstvu.
Ob odločitvi za morebitno kandidaturo nameravajo upoštevati še druge kriterije. »Vnaprejšnja napoved kandidature, ki ne bi temeljila na tovrstnem tehtnem razmisleku, na preliminarnih ugotovitvah glede zmožnosti zagotavljanja ustreznega delovnega okolja in na oceni podpore drugih držav članic EU, ne bi bila kredibilna,« še poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Cvikl meni, da bi pred vložitvijo kandidature za katero od agencij v vladi morali preveriti, kakšen interes bi denimo za sedež bančne agencije imeli v Banki Slovenije, o zdravstveni agenciji pa bilo treba povprašati tukajšnja farmacevtska podjetja Krko in Lek.
Osebni izkaznici evropskih agencij v Veliki Britaniji
EMA, EBA, evropska komisija
PODATKI
Evropska agencija
za zdravila (EMA)
Evropski bančni
organ (EBA)
London
London
SEDEŽ
ŠTEVILO
ZAPOSLENIH
890
159
LETO
USTANOVITVE
1995
2011
324 mio. €
33,5 mio. €
PRORAČUN
85 %
iz plačil za
testiranje zdravil
29 mio. €
prispevajo evropska komisija in
nadzorni organi v državah članicah
Agencija se ukvarja z
znanstvenim vrednotenjem prijav za dovoljenje za promet z zdravili v Evropi. Podjetja pri agenciji EMA vložijo prošnjo za pridobitev enotnega dovoljenja za promet z zdravilom.
Agencija je aktivna tudi pri promociji inovacij in raziskav v farmacevtski industriji. EMA ponuja znanstvene nasvete in pomoč pri protokolu
pridobivanja dovoljenja za nova zdravila. Objavlja
smernice o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zahtev za testiranje.
Glavna naloga EBA je s sprejetjem zavezujočih tehničnih standardov in smernic prispevati k vzpostavitvi enotnih evropskih pravil v bančništvu. Agencija spodbuja tudi konvergence nadzornih praks, da se zagotovi usklajena uporaba bonitetnih pravil. Organ EBA je pooblaščen tudi za oceno tveganja in ranljivosti v bančnem sektorju EU, zlasti z
rednimi poročili o oceni tveganja in obremenitvenimi testi po vsej Evropi. Druge naloge vključujejo preiskovanje nezadostne uporabe prava EU v nacionalnih organih, sprejemanje odločitev v izrednih razmerah,
posredovanje v sporih med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah in delovanje kot neodvisno svetovalno telo evropskega parlamenta, sveta
ali komisije.
DEJAVNOST
DRŽAVE, KI
SO IZRAZILE
INTERES ZA
SEDEŽ
AGENCIJE
Irska, Italija, Španija, interes za sedež v njihovih državah obstaja tudi med danskimi in švedskimi farmacevtskimi podjetji
Danska, Italija, Irska, Nemčija, Španija in Švedska
