V ZDA je prepad med revnimi in bogatimi vse večji. Srednji sloj počasi izginja in sociologi pojasnjujejo uspeh Donalda Trumpa s strahom srednjega sloja, da bo zdrsnil navzdol v družbeni hierarhiji. Nenavadno je, da je prav gospodarsko izjemno uspešno območje San Francisca na severu Kalifornije postalo simbol vse večjih socialnih razlik v ZDA, saj je v tem mestu mogoče hkrati videti porscheje in brezdomce.
5000 evrov na mesec je premalo
San Francisco z okolico, kjer imajo sedež Twitter, Google, Airbnb, Uber, je že od leta 2010 spet v gospodarskem zagonu. Tako Trump, ki so ga podprli predvsem »luzerji«, v samem mestu ni dobil niti 10 odstotkov glasov, Clintonova pa kar 84 odstotkov. Vsako leto se v San Francisco in okolico preseli 10.000 ljudi z vsega sveta, predvsem gre za strokovnjake za razvoj računalniške programske opreme, za druge vrste inženirjev in oblikovalce. Mesečni neto zaslužek vseh teh je najmanj 12.000 dolarjev (11.000 evrov).
Toda vsako leto na tisoče ljudi tudi zapusti območje San Francisca s Silicijevo dolino, predvsem so to učitelji, policisti, bolničarke. Ti zaslužijo na mesec do 6000 dolarjev, vendar najemnina stanovanja s 100 kvadratnimi metri stane vsaj 5000 dolarjev. Mnoge v San Francisco privabijo visoke plače, a marsikdo pogosto prepozno ugotovi, da samo sendvič stane 17 dolarjev, da ne omenjamo cene vrtcev in šolnin za otroke ter najemnin. Mestne oblasti v zadnjem času predvsem učiteljem, ki jih primanjkuje, ponujajo brezplačna stanovanja.
Srednji sloj nima prihodnosti
Medtem ko v Sloveniji še vedno čakamo na restavracijo z Michelinovo zvezdico, jih je na območju San Francisca kar 55. A v mestu, ki ima 900.000 prebivalcev, je tudi 56 kuhinj za revne, saj je samo brezdomcev 7500. Zagonskih podjetij pa je v San Franciscu in okolici 3000. Kljub izjemno dragim nepremičninam si vse več ljudi na območju San Francisa lahko privošči dve stanovanji, vse več je tudi takšnih, ki nimajo niti toliko, da bi najeli sobo. Vse manj pa je ljudi, ki ne sodijo ne v prvo ne v drugo kategorijo.
Tudi v drugih delih ZDA je vse manj srednjega sloja. Hud udarec za njegove pripadnike je tudi, da socialna mobilnost, ko bi se lahko nekdo s prizadevanjem in svojimi sposobnostmi povzpel v družbeni hierarhiji, skoraj ne obstaja več. Pač pa se srednji sloj, ki je večinoma glasoval za Trumpa, boji, da bo padel v družbeni hierarhiji. Plače so slabše kot pred krizo, služb za nekatere poklice je čedalje manj. Od gospodarske rasti naj bi imela koristi le najbogatejša petina Američanov.
Reaganova revolucija
V ZDA so bile pred letom 1980 zaradi davčne politike in visoke minimalne plače razlike med sloji veliko manjše. Pred izvolitvijo Ronalda Reagana za predsednika leta 1980 je srednji sloj v ZDA živel veliko bolje kot srednji sloj v zahodni Evropi. Reagan pa je odpravil progresivni davek in zamrznil minimalno plačo. Danes srednji sloj v ZDA ne živi bolje kot srednji sloj v zahodni Evropi. Pač pa je višji sloj v ZDA precej bogatejši od višjega sloja v zahodni Evropi.
Doba umetne inteligence
Če naj bi San Francisco – tudi Evropi – kazal pot v prihodnost, v civilizacijski napredek s tehnologijo, pa očitno to s seboj prinaša tudi vse večji prepad med bogatimi in revnimi. Menda naj bi šlo že za novo dobo, v kateri prevladuje umetna inteligenca, to se pravi računalniki, ki se lahko s svojo pametno programsko opremo učijo sami. V Silicijevi dolini pravijo, da naj bi tehnologija le pomagala ljudem, da bi svojo službo opravili bolje in učinkoviteje. V resnici pomaga le inženirjem, odpravlja pa nekatera delovna mesta, kot sta mesto tajnice in referenta.
Ekonomisti že nekaj časa svarijo pred vznikom superelite, ki bi si prigrabila vso blaginjo. Obstajala bi torej na eni strani izjemno premožna manjšina, ki vodi digitalni svet, na drugi strani pa nižji sloj, to je večina, katere predstavniki bi na primer vozili za Uber ali prinašali pice, največkrat pa bi bili brezposelni. Nekateri iščejo rešitev v univerzalnem temeljnem dohodku, ki naj bi v prihodnosti omogočal, da bi nekateri ljudje sploh preživeli, in to ne le v San Franciscu.
