Sindikat Fides in vladna stran sta danes pozno zvečer le dosegla dogovor, ki prinaša zamrznitev stavke. Posebno obremenjeni zdravniki, ki skrajšujejo čakalne dobe in zdravijo zelo veliko ljudi, bodo po novem plačani za petino bolje kot doslej. Za nagrajevanje najbolj delavnih in dodatna zdravljenja, ki naj bi jih po prvih informacijah zdravniki opravljali zunaj rednih delovnikov, bo vlada prihodnje leto namenila okoli 40 milijonov evrov iz državnega proračuna. Tudi sicer se zdravnikom obeta zvišanje dohodkov. S 1. decembrom se bo namreč začelo usklajevanje z drugimi sindikati o zakonski odpravi stropa 57. plačnega razreda (3960 evrov), ki danes navzgor zamejuje plače zdravnikov. Dogovor so Fidesovi in vladni pogajalcu dosegli po zapletih, nejasnostih o sporazumu in šele po tistem, ko je šla ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po soglasje v vladno koalicijo.

O podrobnostih do konca leta

Po sporazumu sledijo še pogajanja, ki bodo položaj zdravnikov dorekla podrobneje, so danes ugotavljali v Fidesu. »V teh dveh mesecih bi morala vlada in državni zbor opraviti, k čemur bi se zavezali. Ves ta čas pa bodo potekala tudi pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe,« je še pred dogovorom ugotavljal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Če stavke v Fidesu ne bi takoj zamrznili (do zaključka redakcije še ni bilo znano, ali bodo o tem odločali v urah po dogovoru), bi jo z današnjim dnem zaostrili. Zdravniki bi svoje delo omejili na zdravljenje otrok, starejših od 65 let, nujnih primerov, nosečnic in še nekaterih izjem, pri čemer so na primer izpostavljali bolnike z rakom. Bolj kot na začetku stavke, ko so zdravniki svoje delo omejevali na 40 ur na teden, bi zaostritev zarezala tudi v delovanje osnovnega zdravstva. V zdravstvu so ocenjevali tudi, da bi zaostrena stavka še povečala gnečo na urgencah.

Na ljubljanski urgenci gneča, a ne zaradi stavke

Na ljubljanski urgenci je bila v zadnjih dneh gneča, a ne zaradi stavke. »Gripe za zdaj še ni, je pa več virusov, ki trenutno povzročajo težave zlasti starejšim in kroničnim bolnikom. Ob okužbi se njihovo stanje včasih močno poslabša, včasih pa se to zaplete še s pljučnicami,« je pojasnil vodja tamkajšnje internistične prve pomoči Hugon Možina.

Ob stavki so se bali predvsem, da bi se težave z iskanjem postelje za bolnike z internistične prve pomoči na oddelkih ljubljanskega UKC še povečale. Upočasnjeno delo na oddelkih namreč pomeni tudi počasnejše odpuščanje obstoječih pacientov iz bolnišnice. »Že zdaj težko najdemo proste postelje. Takoj ko gre en bolnik domov, tja namestimo drugega,« je pojasnil Možina. Bolniki z internistične prve pomoči trenutno že čakajo okoli 12 ur, da dobijo prostor na kateremu od bolnišničnih oddelkov, je dodal.