»Vem, ni opravičila za to, kar sem storil. Obžalujem dejanje, vendar tega nisem storil iz ljubosumja, kot se mi očita v obtožnici,« je pred velikim senatom, ki mu predseduje Zoran Lenovšek, tako kot tudi že na predobravnavnem naroku ponovil Romeo Bajde, obtožen umora 33-letne Lidije Škratek. Včeraj se je začela glavna obravnava, na kateri je prvič podal svoj zagovor. Predsednik senata pa je še pred tem prebral zapisnik iz preiskave, iz katerega se je dalo izluščiti marsikaj, kar se je dogajalo pred usodnim dogodkom in tudi na sam večer, ki se je končal tako tragično.

Prav lepega mnenja o pokojni nima

Bajde je dejal, da je vedel, da ima Lidija drugega partnerja, pravzaprav prijatelja, saj da mu je to sama povedala. Zatrdila mu je tudi, da z njim nikoli ne bi mogla živeti, da pa se je z njim fino pogovarjati. In še, da lahko kljub temu še naprej živita pod isto streho. »Tudi sam sem ji rekel, naj gresta, če se imata rada, in da ne bom delal težav,« je dejal. In tudi da ga je večkrat prevarala in mu to tudi priznala. Povedal je tudi, da je z njo preživel sedem let, pa nikoli ni pospravila niti postelje. Toleriral je tudi, da je prejemala čudna SMS-sporočila ob najbolj nenavadnih urah, čeprav ji je on plačeval stroške telefona, tudi do 300 evrov na mesec. A dan pred lanskim božičem je vse pospravila. Skupaj s sinovoma so celo okrasili jelko, se veselili in plesali. Šele kasneje je ugotovil, da je pospravila tako, da je vsa oblačila dala v tri vreče in jih postavila na balkon.

Božični dan je minil mirno, dan po božiču, 26. decembra lani, pa so se vsi skupaj odpravili v Pameče na Koroško, k Lidijinim staršem na kosilo. Otroka sta ostala tam, onadva pa sta se vrnila v Velenje in se zvečer odpravila v Rdečo dvorano na koncert. »Meni niti ni bilo za iti, rekel sem ji, da lahko gre tja s svojim prijateljem, pa je rekla, da on ne more. Zato je začela spravljati na koncert mene. In okoli 20. ure sva res šla, s seboj pa je vzela celo čutarico viskija. Pila je izredno veliko, no, saj sem jaz tudi. Ampak ona je tudi sicer veliko pila,« je večkrat poudaril Bajde. Kot je dejal, sta se ravno zato, ker sta oba precej spila in bila vinjena, okoli pol enih zjutraj odpravila proti domu peš, saj blok v Jenkovi ulici, v katerem sta imela stanovanje, od velenjske Rdeče dvorane ni pretirano oddaljen. A sta se med potjo do bloka ves čas prepirala.

Usoden padec po tleh

Ko sta šla čez travo pri vrtcu, se je Lidija spotaknila in padla. Romeo je dejal, da jo je skušal pobrati, a mu tega ni dovolila, češ da naj jo kar pusti, da ga ima dovolj, sicer pa da bo poklicala policijo in rekla, da jo je napadel. »Takrat se mi je utrgal film,« je dejal. Tega, ali jo je le udaril ali tudi davil, se ne spomni. Je pa videl, da je uboga. »Verjetno sem jo res udaril, saj mi je roka zatekla,« se je potem le spomnil. In dodal, da tega ne ve, ker je bil tudi sam pod vplivom alkohola in zeliščnih tablet, ki jih je jemal za živce. Zvlekel jo je do grmovja, ki ga je osvetljevala ulična svetilka. Takrat je še bila živa, sam pa se je odpravil po avto. Ko se je vrnil, je ugotovil, da je negibna in da ne diha. Kljub temu jo je naložil v prtljažnik z namenom, da bi jo odpeljal v zdravstveni dom. Tega ni storil takoj, temveč se je z njo še nekaj časa vozil po Velenju in okolici. V zdravstveni dom jo je pripeljal, kot je včeraj dejal medicinski tehnik Mario Martinovič, dvajset minut pred četrto zjutraj. Padel je na kolena, jokal in povedal mu je, da je ubil svojo ženo. Čeprav se je na njenem obrazu, ki je bil sivkast, takoj videlo, da ni več živa, so jo še poskušali oživljati. A je bilo, žal, prepozno.