Povozi živali: kasko ni edina pot do odškodnine

Odškodnino mora izplačati tudi Arso

Toda v resnici je naletov na divje živali še več, po ocenah Pokornega morda še enkrat toliko, kot kažejo uradni podatki. Pa čeprav prijavljanje trkov skladno s komercialnimi zavarovanji, ki jih je mogoče uveljavljati le ob uradni prijavi nesreče, v zadnjih letih narašča. Pri Triglavu vsako leto prejmejo okoli 5500 prijav.

Komercialno zavarovanje (splošni ali delni kasko) pa ni edino, na podlagi katerega lahko lastnik poškodovanega vozila zahteva odškodnino zaradi naleta na žival. V primeru trka z zaščiteno živalsko vrsto (recimo medvedom) odškodnino izplača tudi Agencija RS za okolje (Arso) oziroma komercialna zavarovalnica, ki nato od Arsa terja poplačilo. A gre očitno za zanemarljive vsote, saj so po hitrem pregledu na agenciji ugotovili, da so lani za približno pet oškodovancev odrinili le okoli 2000 evrov odškodnine.

Radodarnejši so bili na direkciji za avtoceste (Dars), ki ima sicer odgovornost za trke z divjadjo na avtocestah zavarovano pri Zavarovalnici Triglav. Ta je tako lani za 151 primerov izplačala približno 260.000 evrov za odškodnine, letos pa za 122 primerov doslej dobrih dvesto tisočakov. »Zavarovalnica rešuje vsak primer posebej in glede na vse okoliščine dogodka tako z vidika oškodovanca kot z vidika upravljalca avtoceste. Večina zahtevkov, v katerih je povzročitelj škode divjad, je pozitivno rešenih,« so pojasnili na Darsu in dodali, da v primeru naleta na domačo žival za škodo odgovarja lastnik te živali.

Sprevržena praksa zavarovalnic

Zakon o divjadi in lovstvu sicer določa, da voznik krije škodo na vozilu, upravljalec lovišča pa škodo na divjadi, kadar sta oba poskrbela za vse možne preventivne ukrepe. Nasprotno mora stran, ki ravna neodgovorno, kriti tudi škodo drugega. A če so nekoč upravljalce lovišč oziroma cest skušali izsiljevati neodgovorni vozniki, ki so na primer ponoči pijani zleteli s ceste, zjutraj pa trezni klicali policijo, da jih je v jarek spravila košuta, zdaj po opozorilih Pokornega sprevrženo prakso vse pogosteje izvajajo zavarovalnice. »Te od zavarovancev poberejo premije in jim tudi korektno izplačajo odškodnino v primeru trka z divjadjo, vendar potem od upravljalcev lovišč terjajo povračilo izplačane odškodnine,« je opozoril.

V vsakem primeru trka z divjadjo je sicer po pojasnilih Zavarovalnice Triglav pomembno, da oseba najprej poskrbi za svojo varnost in zavaruje kraj dogodka. O trku naj nato nemudoma obvesti vsaj center za obveščanje na številko 112, ki bo obvestil higiensko službo in upravljalca lovišča. Policijska prisotnost na prizoriščih nesreč, v katerih nastane le gmotna škoda, ni obvezna. Je pa brez njene pomoči veliko težje ali celo nemogoče uveljavljati komercialno zavarovanje oziroma odškodnino. V zavarovalnici še svetujejo, da je dobro škodo zaradi trka z divjadjo prijaviti čim prej, ko so sledovi trka še vidni. Če ima zavarovanec možnost, naj prizorišče dogodka in poškodbo tudi fotografira.